Ob letošnji visoki obletnici najstarejšega podpisa sta izšla tudi priložnostna znamka in kovanec. Šokantno je, da Postojnska jama ob vsej svoji svetovni slavi doslej ni imela znamke. »Res je. Ko smo pred tremi leti kupovali jamo, je bila to 'neka' Postojnska jama. To si upam reči. Nihče od direktorjev ni k njej pristopil v zgodovinskem kontekstu in z vidika njene pomembnosti za splošni razvoj turizma. Spoznal sem, da jim jama ni pomenila čuda narave, ampak le predmet. Nekaj, kar se lahko zamenja. Zavedal sem se, da bo najtežja naloga spremeniti odnos do nje. In po treh letih se kaže – tudi zaradi kovanca in znamke –, da smo se začeli zavedati njenega pomena.
Utrjujete samozavedanje in samozavest. Zdi se, da zadeve peljete stran od nekakšne slabe samoumevnosti. Včasih se je zdelo, kot da je Postojnska jama bila tu, a vendar je ni bilo.
»Ko sem kupil jamo, sem šel med goste. Vprašal sem azijskega gosta: 'Kako vam je všeč naša dežela? Odgovoril mi je: 'Lepa je ta vaša Avstrija.' Zato bo vsak gost vsaj na promenadi videl slovenske zastave na vsakih 20 metrov. Kaj hočem reči? Danes Azijci potujejo po Evropi in ne ločujejo držav.«
Koliko je zdaj obiskovalcev?
Leta 2011 smo imeli 521.000 obiskovalcev, lani pa 245 več.
Katerih pa je največ?
Italijanski gost je tudi v samostojni Sloveniji po številu prvi gost. Na drugem mestu se izmenjujejo Nemci in Slovenci, odvisno od sezone. Zelo dobri gosti so Poljaki, sledijo Japonci. Gostimo jih 33.000 na leto. Zelo hitro raste obisk korejskih gostov, zato bomo letos k 14 jezikom v avdiovodniku dodali še korejščino.
Kakšno pa je razmerje gostov po starostnih skupinah in vrsti potovanja (skupina, individualni tranzit)?
Na blagajni vsakega gosta vprašamo po narodnosti, starosti in statusu, ali je v skupini ali je individualni gost. Slednje vemo zelo natančno: 51 odstotkov je skupinskih, 49 individualnih. Po starosti je v poletni sezoni – junij, julij, avgust – na 1000 odraslih obiskovalcev 500 otrok, kar pomeni, da smo zelo družinska destinacija.
Kakšne so smernice?
Izjemen je porast gostov z Daljnega vzhoda in vseh drugih oddaljenih držav. Letos intenzivno delamo na Indiji in Braziliji.
Se da preživeti?
Vse okoli jame je naša last, jama pa je državna. Država od vsake vstopnice dobi 30 odstotkov, naslednje leto bo dobivala že 35. Ker nismo javni zavod, na vstopnino plačamo davek. Od vseh prihodkov, ki jih ustvarimo približno za 13 milijonov, odpade 41 odstotkov za koncesije, dajatve, nadomestila. Takšno razmerje redko najdemo drugje. Kljub temu menim, da se da dobro živeti in hitro razvijati. Tudi naš razvoj je hiter, zato ker smo dobičkonosni. Po delniškem sporazumu se lahko izplačuje maksimalno 20 odstotkov dobička, vse preostalo gre za razvoj. Zato se pri nas marsikaj dogaja. Ta sporazum varuje jamo pred izčrpavanjem. Zelo lepo je slišati, da smo imeli milijon obiskovalcev, a me ni sram priznati, da sem stališče spremenil in mi več pomeni kakovost kot količina.
Kaj to pomeni?
Ko bodo obiskovalci zelo zadovoljni, bodo naše najmočnejše marketinško orodje. Če bodo odhajali nezadovoljni, nas ne bodo priporočili. Denimo: včasih se je v jami hkrati gnetlo tudi 600 ljudi, uvedli smo polurne obiske in v enem obisku naj ne bi bilo več kot 300 ljudi.
Kakšni so načrti
za prihodnost?
Imamo goste iz 166 držav. Naš razvoj je lahko samo globalen. Stabilnost jame kot destinacije se kaže le v tem, kako nam uspe, da smo globalni, ker v svetu je vsak čas nekje dobro, nekje pa slabo. Morda se jutri začne razvijati afriški trg ... Skratka – mi smo na preži. Hodimo na vse sejme, saj vemo, da Slovenije ni brez nas, hkrati pa tudi, da brazilski gost ne bo prišel sem samo zaradi Postojnske jame. A uradna statistika beleži 3000 japonskih prenočitev v Sloveniji, mi imamo pa 33.000 japonskih gostov. To pomeni, da ogromno tujih gostov pride v Slovenijo samo zaradi nas in Slovenijo še isti dan zapustijo. V trikotniku Benetke-Dunaj-Plitvice smo popolnoma enakovreden partner. Prebral sem šokanten podatek: Hrvaška je imela lani okrog 50 milijonov prenočitev in Plitvice so imele dober milijon obiskovalcev. Slovenija je imela tri milijone prenočitev, nas pa je obiskalo pol milijona gostov.
Zlata vredne oddaje
V jamo ni dovoljen vstop domačim živalim, prepovedan je vnos hrane, pri posegih v njej zelo pazijo, da uporabljajo le anorganske materiale, ne pa denimo lesa, vse to zaradi ohranitve pestrosti podzemskega življenja. Žive jaslice so po koncesijski uredbi tradicionalna prireditev, ki je dovoljena brez predhodnega soglasja. Druge prireditve, denimo ob pomembnejših obletnicah, se lahko organizirajo le z naravovarstvenim soglasjem in upoštevanjem strogega jamskega reda. Snemanje reklam in televizijskih prispevkov je dovoljeno, celo zaželeno, prizna Marjan Batagelj: »To je zlata vredno, veste. Ko je nacionalna kitajska televizija snemala enourno oddajo o Sloveniji, so polovico časa namenili Postojnski jami, zato ni presenetljivo, da smo imeli leta 2011 več kot 20000 kitajskih gostov, lani pa 8500. Vmes so prikazali omenjeno oddajo.«