Koruzne rastline zelo intenzivno rastejo. Letos tehnologi pričakujejo dodatno razraščanje v obliki stranskih poganjkov pri tleh, ki je posledica hladnega aprilskega vremena po setvi in takoj po vzniku posevkov.
Ne priporočajo odstranjevanja teh, ker s tem rastlino ranimo, če ima dva razvita stranska poganjka, praviloma niti ne daje manjšega pridelka.
Okopavanje koruze
Posledice pozebe se bodo najverjetneje v nadaljevanju rasti izražale tudi v obliki večjega števila storžev, ki bodo pozneje odmrli, lahko pa se pojavi bulavost na steblu in na metlici.
| Pred gnojenjem preverimo
vsebnost dušika Da bi imela koruza dovolj dušika, ga je treba dodati v pravem času. Količino je treba ugotoviti z analizo, na primer s hitrim talnim testom. Šele takrat lahko ugotovimo, koliko ima koruza na voljo dušika zaradi drugih virov: mineralizacija organske snovi, mineralna gnojila ob setvi, dušik iz padavin. To je nujno, da se dušik ne izpira v podtalje. Dognojevanje koruze opravimo vsaj enkrat, bolje dvakrat. Večino dušika za rast potrebuje šele pozneje, pred metličenjem in po njem. Spomladi, do sedmega lista, ga za rast potrebuje malo. Dognojevanje v sušnih razmerah izvedemo s hitro delujočimi N-gnojili bolj zgodaj, že v fazi od petega lista. |
Zaradi pogostih ploh in intenzivnih nalivov je koruzo še vedno treba okopavati. To je najpomembnejši ukrep, združujemo pa ga z dognojevanjem z dušikom.
Z okopavanjem razbijemo skorjo, prekinemo kapilarni dvig vode ter zmanjšamo izhlapevanje. Spodbuja rast korenin v globino in poveča dostopnost talne vode. Okopavamo v fazi od 7. do 9. lista, v primeru zgodnjega pomanjkanja vode tudi prej.
| Kaj lahko storimo na začetku julija • Ne dognojujmo rastlin pretirano in na pamet. |
Koruza na peščenih tleh ne uspeva najbolje
Za koruzo so najprimernejša globoka srednje težka tla, zelo primerne so tudi združbe rjavih tal, ki morajo biti zračne in strukturne z 2 do 4 % organske snovi.
Na srednje težkih in težkih tleh, ki imajo vzpostavljen optimalni vodno-zračni režim, se posevek koruze z vodo oskrbuje tudi po kapilarnih porah in primanjkljaj padavin na takšnih tleh običajno ne povzroči nujno težav, večji problem so visoke temperature zraka, ki lahko onemogočijo oplodnjo in razvoj storža.
| Žetev ječmena V severovzhodnem delu Slovenije so v zadnjih junijskih dneh začeli žeti ječmen. Pridelek bo ponekod zaradi pozne spomladanske pozebe, ki ga je prizadela v fazi cvetenja ali tik po njej, nekoliko manjši. Le pri dobro oskrbovanih posevkih lahko pričakujemo povprečno letino. Pri žetvi je treba upoštevati vsebnost sušine, vlaga mora biti pod pod 14 %, sicer je potrebno dosuševanje. V prihodnjih dneh se bo začela žetev oljne ogrščice in pšenice. Kakovost bo odvisna od razvoja vremena. Za zdaj kaže na dokaj ugoden razplet. Nevarne so le krajevne padavine, ki so zaradi razgretega ozračja v tem času lahko zelo intenzivne. |
Manj ugodne so njive na slabo odcednih in slabo zračnih glinastih in ilovnatih tleh, kjer voda slabo odteka in je slaba zračnost. Vsebujejo tudi manj humusa in so v času mladostnega razvoja koruze hladna, kar preprečuje dober in hiter vznik.
Razvoj korenin je slabši, kar prinaša večjo prizadetost rastlin ob pomanjkanju vode. Taka tla težje vpijajo in zadržujejo vodo na območju korenin.
Manj primerna za pridelovanje koruze so lahka, peščena tla, kjer v teksturni sestavi tal prevladuje pesek, prisoten pa je tudi prod. Na takih tleh je pridelava tvegana, in šele ko jim izboljšamo lastnosti, lahko pričakujemo manj tvegano gojenje koruze.
Napoved 5. julij 2007 |
