ANKETA

Vse težje je kaj privarčevati, a bankam (še) zaupamo

Objavljeno 11. junij 2012 13.52 | Posodobljeno 11. junij 2012 13.54 | Piše: T. L.

Kriza kaže zobe: kar 60,9 vprašanih ima manj prihrankov, kot so jih imeli pred letom dni.

Slovenskim bankam se ne piše nič dobrega

LJUBLJANA – Kriza vpliva tudi na varčevanje, kot kaže Delova anketa, pa Slovenci kljub temu, da vse težje varčujejo, bankam še zaupajo. Kar 47,3 odstotka vprašanih je na vprašanje, kam vlagajo privarčevani denar, odgovorilo, da ne varčujejo, saj vse porabijo sproti.

Privarčevani denar najpogosteje odnesejo v slovensko banko

Privarčevani denar v slovenske banke vlaga 37,6 odstotkov ljudi , 5,2 odstotka je takšnih, ki denar hranijo doma, 5 odstotkov evre zaupa skladom, 3,6 jih vlaga v nepremičnine, 2,3 odstotka vprašanih pa denar vloži v banke v tujini.

Da kriza kaže zobe, priča tudi podatek, da ima kar 60,9 vprašanih manj prihrankov, kot so jih imeli pred letom dni. Kar 71 odstotkov Slovencev ni niti pomislilo, da bi zaradi dogodkov v Španiji in Grčiji dvignili prihranke, 26,7 odstotka pa je bilo takšnih, ki so na to možnost pomislil.

Zaupanje v evro visoko

Anketiranci so ocenjevali tudi zaupanje v slovenski bančni sistem: 42,7 odstotka vprašanih je neopredeljenih. Da slovenskemu bančnemu sistemu zaupa, jih je odgovorilo 22,1 odstotka, da mu ne zaupa, pa je odgovorilo prav tako 22,1 odstotka vprašanih. Medtem ko 8,3 odstotka Slovencev bančnemu sistemu sploh ne zaupa.

Večina vprašanih še zaupa evru, in sicer 40,5 odstotka. 35,7 anketiranih evru niti ne zaupa niti zaupa, 12,5 odstotka jih evru ne zaupa,le  6,5 odstotka vprašanih pa valuti popolnoma zaupa.

Finančno premoženje slovenskih gospodinjstev se je po podatkih Banke Slovenije lani zmanjšalo za 714 milijonov evrov (za 1,7 odstotka) na 41,08 milijarde evrov. K temu je največ prispevalo razvrednotenje kapitalskih naložb gospodinjstev.

Deli s prijatelji