BOGRAČ

Vse se začne z lupljenjem čebule in krompirja

Objavljeno 08. avgust 2014 23.01 | Posodobljeno 08. avgust 2014 23.02 | Piše: Mojca Marot

Na Sladki Gori so v kotlu kuhali bograč, najboljšega je pripravila Ržiše gora team.

Lupljenje krompirja Foto: Mojca Marot

Turistično društvo Skriti biser s Sladke Gore je eno od tistih, ki skrbijo, da prebivalcem v osrčju Kozjanskega nikoli ni dolgčas. Lani so se prvič lotili tekmovanja v pripravi jedi v kotlu in kuhali golaž. Letos so se odločili za bograč, drugo leto pa bodo morda pripravili kozjansko juho ali celo pohorski lonec. Čeprav si želijo, da bi prireditev postala tradicionalna, so posebni ravno v tem, da vsako leto ne nameravajo kuhati enih in istih enolončnic, ampak različne, da jih bodo ljudje spoznali čim več. Za vse velja isto pravilo: da se jih da kuhati in pripravljati v kotlu. Letos se je prijavilo enajst ekip, ki so si nadele različna imena. Eni so bili Dobrovoljčki, drugi Polžanska gorca, Sladka Planina, Snop – skupni nočni program, Nimski mojstri, Vaški kuharji, Vesela štorklja, Ržiše gora team, KUD Trta Dolga Gora, Vinko team in Veterani. Vsi so hkrati začeli priprave, približno ob enakem času pa je iz njihovih kotlov začelo tudi mamljivo dišati. Vonjave so se naokrog širile vse do večera, ko so vsak svoj bograč servirali pred člane ocenjevalne komisije, v kateri so bili sami priznani strokovnjaki s področja kulinarike. Predsednica je bila Marija Prajner iz Maribora, upokojena profesorica živilske šole v Mariboru in avtorica knjige Kruh vsakdanji in praznični. Drugi član je bil Konrad Purgaj iz Maribora, strokovni učitelj na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, vodja kuhinje v hotelih Habakuk in Orel. Tretja članica komisije je bila Katarina Štefanec iz Prekmurja, dolgoletna predsednica KTD Puconci, ki skrbi za del pomembnih turističnih dogodkov in sodeluje pri pripravi sejma Agra v Gorenji Radgoni in tudi sejma turizem in prosti čas v Ljubljani. Tudi četrta članica Darinka Petrijan je prišla iz Prekmurja, kjer kot zvesta članica upravnega odbora KTD Puconci s svojimi kuharskimi spretnostmi vsako leto poskrbi, da na dogodkih KTD Puconci zadiši po prekmurskih dobrotah.

Že kmalu prek meja?

Po oceni strokovne komisije je najboljši bograč skuhala ekipa Ržiše gora team. Sestavljali so jo domačini pod vodstvom Mire Ciglar, družbo pa so ji delali Vanč Škrablin, Marija Blažun in Franc Novak. Drugi najboljši bograč je skuhala ekipa Nimskih mojstrov iz Pristave pri Mestinju, katere vodja je bil Ivi Špoljar, poleg njega pa so se trudili še Roman Špoljar, Jani Kokot in Stanko Volf. Tudi na tretje mesto so se uvrstili domačini Silvo, Maja in Mateja Vodušek ter Irena Klevže, ki so se poimenovali kar po domači Polžanski gorci. Sicer so po svojem okusu najboljši bograč izbrali tudi tisti, ki so tekmovanje spremljali neobremenjeni, iz vrst občinstva. Njihovo nagrado, poimenovali so jo biserni bograč, si je prislužila ekipa Dobrovoljčki iz Pristave pri Vojniku, na čelu katere je bila Ivanka Plešnik, pri kuhanju pa so ji pomagale Stana Bolik, Marta Gorenak in Jožica Jurkošek. »Tekmovanje v kuhanju enolončnice v kotlu bo naše Turistično društvo Skriti biser organiziralo tudi prihodnje leto in upamo, da bo šlo v tretje še bolje in se bo prireditev že prijela ter bo sčasoma postala tradicionalna,« pravi predsednica TD Skriti biser in pobudnica prireditve Majda Jurše. Kot je zagotovila lani, ob nastopu mandata, si bo prizadevala in na Sladko Goro pripeljala tudi kakšne sveže ideje. »Začetki so vedno težki, a počasi prebijamo led in se trudimo na Sladko Goro privabiti čim več obiskovalcev. Letošnji obisk je bil že za sto odstotkov boljši od lanskega, ko smo prireditev organizirali prvič. Prav tako smo letos imeli eno ekipo več kot lani, zato sklepam, da so jo ljudje sprejeli in jo ocenjujejo za pozitivno,« je še dejala Juršetova. Kot pravi, se zaveda, da je nujno, da so pri ocenjevanju pošteni pa tudi strokovni, saj bo prireditev le tako pridobila veljavo in morda sčasoma postala prepoznavna tudi drugje po Sloveniji. »Že letos smo jo zato prijavili Zvezi turističnih društev v Ljubljani, katere član je tudi naše društvo, in upamo, da nas v prihodnjih letih res obišče še več ljudi. Morda bomo pridobili ekipe iz bolj oddaljenih slovenskih krajev, ne izključujemo pa niti sodelovanja zunaj naših meja, kar pomeni, da bi lahko prireditev postala celo mednarodna,« pravi Majda Jurše.

Deli s prijatelji