LJUBLJANA – Za nami je drugi daljši vročinski val v letošnjem letu z viškom od 6. do 8. julija. Najvišja dnevna temperatura zraka je bila v najbolj vročih dneh sicer zelo visoka, a ni bila rekordna. Bolj so izstopali nenavadno tople noči in jutra, zlasti na 7. in 8. julij.
16. julij 2010 Zgodaj zjutraj je močan naliv zajel območje Lendave, samodejna meteorološka postaja je izmerila 48 mm padavin v 45 minutah. Sicer je bilo jutro v večjem delu Slovenije nenavadno toplo, ponekod se ni ohladilo pod 20 °C. |
Tropske noči povzročajo težave rastlinam
Topla ali tropska noč je meteorološka oznaka za pojav, ko se niti ponoči temperatura zraka ne spusti pod 20 °C. V Sloveniji se pojavljajo od nižin pa vse do višje ležečih predelov. Odvisno od lokacije pojav nastane zaradi različnih vzrokov: visoke dnevne temperature, odsotnosti temperaturnega obrata, vetra in oblačnosti.
Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad (1993–2015) je bila letos najtoplejša noč na 8. julij, v kateri smo izmerili najnižjo nočno temperaturo 23,3 °C. To je najtoplejša noč v zadnjih 20 letih, malo manj topla je bila z 22,2 °C noč na 17. julij 2010 in z 22,0 °C na 27. junij 2008.
Visoke nočne temperature zraka vplivajo na številne procese pri rastlinah; zmanjšujejo vsebnost klorofila in posledično fotosintetsko aktivnost, povečata se poraba vode in hitrost celičnega dihanja. Številni negativni učinki, kot so zmanjšanje števila in teže zrn, zmanjšana fertilnost, skrajšan čas polnjenja zrnja, so bili dokazani tudi za pšenico. Za paradižnik, gojen na prostem, je optimalna kombinacija temperatura zraka 23 ° C podnevi in 17 ° C ponoči. Če so te razlike premajhne oziroma nočne temperature previsoke, to negativno vpliva na razvoj plodov.
Zgoraj koristen, spodaj škodljiv ozon
V preteklih vročih, sončnih in jasnih dneh smo pogosto slišali opozorila ARSO o visokih koncentracijah ozona. Ta običajno predvsem na Primorskem in v visokogorju presežejo opozorilno urno vrednost 180 μg/m3.
Kaj je ozon? Ozon (O3) je visoko reaktiven plin, ki ga sestavljajo trije atomi kisika. Ime je dobil po grškem glagolu ozein, kar pomeni dišati, zaradi značilnega vonja, ki nastane po nevihtah.
Lahko je koristen ali škodljiv, odvisno od višine v ozračju.
V stratosferi je ozonska plast, ki se razširja do višine okoli 50 kilometrov, največ ozona pa je na višini med 18 in 25 kilometri. Stratosferski ozon je naravni ščit pred nevarnim sončnim ultravijoličnim sevanjem. V stratosferi ga je približno 90 odstotkov. Ta nas ščiti pred ultravijoličnim sevanjem, ki na Zemljo prihaja s Sonca. Zelo je nevarno za ves živi svet na našem planetu. Če ne bi imel te zaščite, življenje na njem ne bi bilo mogoče.
Za nastajanje škodljivega ozona pri tleh so krive emisije onesnaževal, ki so posledica človekove dejavnosti. Še posebno zanimivo je, da so koncentracije višje na višji nadmorski višini. V preteklih letih je izstopalo leto 2003, ko sta bili zaradi vročega in suhega poletja izmerjeni kar 102 prekoračitvi opozorilne vrednosti za koncentracijo ozona (180 µg/m3).
Kaj postorimo julija • Kadar je povečana koncentracija ozona, prostore zračimo v jutranjih urah in delu dopoldneva. Popoldne se zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer so koncentracije ozona nižje. Podnevi so najvišje med 12. in 17. uro, na Primorskem in ob obali pa med 12. do 19. uro. Izogibamo se fizičnim aktivnostim na prostem (tudi v hribih so poleti koncentracije ozona visoke). Aktivnosti na prostem izvajamo v jutranjih urah, ko so koncentracije ozona nižje. |
Rastline
in ozon
Rastline se zaradi negibljivosti ne morejo izogniti ozonu. Sezonska izpostavljenost je seštevek dni z razmeroma nizkimi koncentracijami in posameznimi dnevi z zelo velikimi koncentracijami ozona, t. i. ozonska epizoda. Ozon v rastlino vstopi skozi reže med običajno izmenjavo plinov. Ker je močan oksidant, nastanejo različne poškodbe celic in tkiva.
Kažejo se predvsem v obliki točkovnih nekroz na listih, redčenja listov ter zgodnjega staranja in odmiranja rastlin. Posledice poškodb so zmanjšanje prirastka in skupne biomase rastlin, kar se kaže v zmanjšanju pridelka pri kmetijskih rastlinah. Suša zmanjšuje učinek ozona, ker so reže takrat zaprte.
Napoved |
