Bloška planota je zibelka slovenskega smučanja. Z gotovostjo je mogoče trditi, da so Bločani svoje smuči najprej naredili za praktično rabo, ne za zabavo in šport. Doma narejene bloške smuči so vsi, moški, ženske in otroci, uporabljali za vse mogoče opravke: z njimi so hodili v vas, v gostilno, v trgovino, k maši, na lov, na njih so botri nosili novorojence h krstu, na posebej prirejenih smučeh pa so peljali celo pokojnika v krsti na vaško pokopališče. Zgodilo se je, da so pokojnega ob poltretjem metru snega, čeprav so pot prej počistili z metlami, na poti do večnega počivališča peljali tudi na saneh in obstali, smuči so se namreč pogrezale v sneg. Krsto so zakopali v belo odejo in odšli domov, nato pa nekaj dni čakali na pogreb.
»Te smuči so bile za trdožive Bločane, ki živijo v 46 zaselkih in vaseh, pri nizkih temperaturah (30 stopinj in več pod ničlo) in v visokem snegu edino prevozno sredstvo do središča Nove vasi oziroma Velikih Blok. Vsak jih je imel pri hiši. Za odrivanje in vožnjo med ovirami, to so bile največkrat smrečice in drugo drevje na poti v dolino, pa so uporabljali gorjače oziroma lesene palice med nogami,« pojasni Marijan Ivančič iz Športnega društva Bloke.
Vsi na smuči
Ko je prišel pust, so morali na smuči prav vsi, tudi otroci. Za pustni torek so se dobro podkrepili z ocvirkovo potico, po bloško povanice, potem pa so tekmovali po hribu. A četudi se teh običajev redko spomnijo, je smučanje zapisano v slehernem Bločanu. Bloške smuči, tako je pisal polihistor Janez Vajkard Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske, so stara priprava za drsenje po snegu, prometno sredstvo in pomožni sestavni del noše. Spadajo med najpomembnejše predmete slovenske materialne kulturne dediščine. »Ženske niso hotele biti drugačne, smuči so uporabljale kot moški. Če moškega ni bilo doma, so stopile na dilce in se spustile v dolino. K maši so otroka peljale na hrbtu, večkrat so ponoči celo tekmovale. Pred mrazom so bile dobro zaščitene z bogato opremo, med katero so obvezno spadali škornji, volnene nogavice in pod krilom hlače, dokolenke,« jih pokomentira in pokaže Elizabeta Anzeljc. Bločani so se na smučeh, vsaka je imela svoj vzorec, da je pred gostilno ne bi zamenjali, čez Iško spuščali tudi do Velikih Lašč, kjer so kupovali petrolej. Nazaj, niti tistim, ki so šli v štacuno v Novi vasi, se ni mudilo. Večkrat so prespali pri sorodnikih.
Najstarejši smučarji
Slovenci, vsaj prebivalci Blok, zaradi teh smučk veljajo za najstarejše smučarje Alp in srednje Evrope. Kontinuiteto bloške smuške kulture je pretrgala le italijanska okupacija med 2. svetovno vojno. Smuči so izdelovali doma, po večini iz bukovine, včasih iz brezovega, javorovega in jesenovega lesa, le tu in tam iz češnjevega, iz brestovine in hruškovine.
»Ko je to našo planoto na nadmorski višini med 720 in 800 metri, stisnjeno med Notranjsko, Cerkniškim poljem in Loško ter Ribniško dolino, zasedel italijanski sovrag, je hotel vse smuči pobrati, da bi ljudi pribil na tla. Temu sezuvanju so se odločno uprli. Pri nas doma jih je oče razžagal. Vojaki so se bali, da bi jih lahko vaščani presenetili s tem vijuganjem po zasneženih vzpetinah … Ja, no, udarili bi izza hrbta,« se je pred leti spominjal Ivan Rot, ki je znal še edini narediti prave bloške smuči, tiste brez koščka železa, dolge 175, široke 11,5 in debele 2,5 centimetra.
Bloški teki
V spomin na tega bloškega smučarja na planoti ljudskega orjaka Martina Krpana že od leta 1974 pripravljajo Bloške teke. Tudi minulo nedeljo po dveletnem premoru – z zelenimi zimami se pač ni dalo – je Športno društvo Bloke iz Nove vasi medse zvabilo kar 311 tekačev iz vse Slovenije. »Ljudje v ta kraj pridejo ohladit glavo in ogret duha. Med tednom na progi srečujemo tudi politike, saj jih tukaj nihče ne zasleduje,« navdihnjeno pove Leopold Mišič iz društva. Na nedeljski tekmi je sicer z zamudo na startu zunaj konkurence stopil tudi 81-letni Jože Kos iz Cerknice, partizan, vselej prepoznaven s triglavko na glavi, ki se je doslej udeležil vseh 23 tekov, doma pa sta ostala 89-letni France in njegova nekaj let mlajša družica Micka Petračeva. »Ponoči se je temperatura na Blokah spustila devetnajsto pod ničlo, zanju pa bi bila udeležba na starodavnih smučeh lahko tvegana. Sicer sta ob toplem vremenu nepogrešljiva na vseh naših prireditvah,« je še dodal Mišič.
