LJUBLJANA, ŠOŠTANJ – Najprej so predstavniki Študentskega društva Iskra na ministrstvo za infrastrukturo prinesli pismo nasprotovanja prispevku za prednostno dispečiranje, ki ga je podpisalo še 38 drugih organizacij. Že v tem pismu so njegovi podpisniki izrazili odločno nasprotovanje vsem in vsakršnim ukrepom, ki bi lahko povzročili zvišanje zneskov na položnicah za končne odjemalce elektrike ali znižanje pravic zaposlenim v energetiki. Zdaj je javno protestno pismo proti državljanskemu financiranju prednostnega dispečiranja električne energije ter podobnim oziroma alternativnim ukrepom objavilo še slovensko predstavništvo mednarodne organizacije za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green (AAG), ki se mu je pridružilo veliko drugih društev, inštitutov, organizacij in sindikatov. Vsi podpisniki menijo, da bi bil kateri koli ukrep, podoben uvedbi prispevka za prednostno dispečiranje, ali alternativni ukrep, s katerim bi se poskušalo zaradi finančnih lukenj v poslovanju Termoelektrarne Šoštanj (Teš) spet obremeniti državljane, povsem nesprejemljiv. Tiste, ki imajo v Sloveniji na energetskem področju v rokah škarje in platno, pozivajo, naj nehajo snovati ukrepe, s katerimi bi se finančne zagate Teš prenašale na slovenske davkoplačevalce.
Kadrovsko dispečiranje Je mar nujno in za vsako ceno res treba slovenskim energetskim podjetjem zagotoviti dodaten denar za prednostno dispečiranje ali s kakim alternativnim ukrepom ali pa imajo vendarle prav tisti, ki zaskrbljeno ugotavljajo, da vladajoča politika že nekaj časa intenzivno v ta podjetja »dispečira« svoje zanesljive (strankarsko preverjene) kadre? Največja vladna stranka SMC namreč doslej ni znala ali mogla zanikati, da spada zdajšnji generalni direktor HSE Gorazd Skubin, ki je v največjo slovensko organizacijo na področju elektroenergetike ter največjega proizvajalca in trgovca z električno energijo na slovenskem veleprodajnem trgu najprej (februarja lani) prišel »le« kot tehnični direktor, eden od izrazito njenih strokovnjakov za energetiko. Kaj pa to, da je Jaka Slokan, namestnik prejšnjega generalnega sekretarja Cerarjeve vlade mag. Darka Krašovca, v začetku tega meseca postal vodja službe za energetske politike in strategije HSE? Dobro obveščeni trdijo, da je Slokan celo osebni prijatelj predsednika vlade. |
Cerarjevo pričakovanje
Članicam in članom parlamentarnega odbora za infrastrukturo je, kot vemo, uspelo na pobudo nepovezanih poslancev razpravljati o (ne)sprejemljivosti uvedbe prispevka za prednostno dispečiranje elektrike iz Teš. O tem so razpravljali, čeprav je ministrstvo za infrastrukturo že prej (po posvetu s predstavniki ministrstva za finance, Slovenskega državnega holdinga, Holdinga Slovenske elektrarne in Elesa) javnost obvestilo, da iz novele zakona umika takšen predlog rešitve. Je to bila posledica februarske izjave premierja dr. Mira Cerarja, češ da pričakuje, da se bodo našle alternativne rešitve? Če je prej kazalo, da bo vlada vztrajala in bo vsako slovensko gospodinjstvo, ko mu bo zaračunana (u)porabljena električna energija, dodatno obremenjeno s prispevkom za prednostno dispečiranje, kar naj bi zneske na položnicah vsak mesec povišalo za približno evro – ta možnost je bilo celo že vključena v poslovni oziroma finančni načrt HSE –, se politika v tem hipu že ukvarja z vprašanjem, kje najti »manjkajočih« 25 milijonov evrov za Teš.
HSE gospodinjstvom po evro Nekdo se je v zadnjih dneh šalil, da ni nobenega razloga za to, da bi posamezno gospodinjstvo vsak mesec za energijo iz Teš plačevalo dodaten evro, saj bi bilo bolj logično, da bi HSE vsakemu slovenskemu gospodinjstvu v istem obdobju nakazal tisti evro. V vsaki šali je vsaj nekaj resnice. Teš je, denimo, lani rekordno uspešno posloval: 21. decembra je dosegel največji dnevni rekord proizvodnje električne energije v vsej svoji 60-letni zgodovini. Hkrati mu je uspelo bolj kot kdaj prej – kljub obratovanju Teš 4, ja – zmanjšati še emisijo ogljikovega dioksida, žveplovega dioksida, prašnih delcev itn. No, dejanska cena električne energije pa, kot je nedavno opozoril ugledni ekonomist dr. Matej Lahovnik, znaša komaj 35 odstotkov zneska na računu, ki ga prejmemo vsak mesec. Vse drugo je seštevek dajatev in prispevkov: omrežnina za prenos, omrežnina za distribucijo, prispevek za zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, prispevek za energetsko učinkovitost, prispevek za delovanje operaterja trga, trošarine na električno energijo in davek na dodano vrednost. Državna energetska podjetja pa ob vsem tem kujejo (pre)lepe dobičke in bi za racionalizacijo poslovanja lahko izkoristile tako imenovane notranje rezerve. Če bi ga hotele racionalizirati. |
Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je sicer napovedal, da bo SDH z vodstvi energetskih družb predvidoma v enem ali kvečjemu dveh mesecih pripravil predlog sprejemljivejših alternativnih rešitev. Rekel je, da vsi vemo, da alternativne rešitve obstajajo, in da je bila uvedba prispevka za prednostno dispečiranje predvidena zgolj kot zares zadnja možnost. Zgolj kot zadnja možnost? Več poslancev, med katerimi je bil tudi Matjaž Hanžek, predsednik parlamentarne preiskovalne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z investicijo v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj, je zato zanimalo, čemu je bila prav ta »zadnja« možnost že kar zapisana v novelo zakona in tudi v poslovnem načrtu HSE. Če bi bili poslanci nesramni, bi ministru najbrž predlagali, naj poskrbi, da bo tisti, ki bo zadnji zapustil Teš, ugasnil luč. Pa niso nesramni. Jih je pa tudi generalni direktor HSE Gorazd Skubin zaman poskušal pomiriti z razlago, da HSE zagovarja financiranje prednostnega dispečiranja elektrike iz Termoelektrarne Šoštanj predvsem zato, ker takšno rešitev poznajo skoraj vse članice EU, in z zagotavljanjem, da scenarij, ki je bil umaknjen, ne bi bil tako črn. Kolikšna finančna luknja bo nastala zaradi umika, jim ni mogel povedati, saj je, kot je dejal, tisto, kar piše v poslovnem načrtu HSE, poslovna skrivnost.
