Vsak Slovenec na leto zavrže za 250 € hrane

LJUBLJANA – V Cankarjevem domu v Ljubljani so v okviru dogodka Hrana od A do Ž ta teden med drugim poskušali odgovoriti na eno bolj perečih vprašanj sodobne zahodne družbe. Kako ravnati s hrano, da ne bi končala v smeteh, in zakaj je to sploh problem, je zbranim razložila Nina Sankovič, svetovalka direktorja in vodja službe za odnose z javnostjo na Snagi.

Deset dek na dan

Čeprav smo mnogi že kot otroci od staršev, babic ali vzgojiteljev slišali frazo, da se hrane ne meče proč, ker so »otroci v Afriki lačni«, si mnogi to podobo še danes težko tako približamo, da bi nas odvrnila od lahkomiselnega ravnanja s hrano. Da je tako, so se pri Snagi prepričali v okviru akcij obračanja zabojnikov v letih 2015 in 2016 ter rednih analiz, ki jih opravljajo. Ugotovili so, da Slovenci zavržemo na kupe hrane. Tako so denimo v Streliški ulici v Ljubljani, le streljaj od zavetišča za brezdomce, v enem od zabojnikov našli še celo, zapakirano posebno salamo, solato in pol štruce kruha – sestavine, ki bi bile lahko za nekoga popoln obrok. Poglobljeno raziskovanje težave jih je pripeljalo do dokaj šokantnega podatka: v Evropi na prebivalca zavržemo vrtoglavih 73 kilogramov hrane na leto! A vsega tega ne zavržemo posamezniki – polovica je roma v smeti na poti od pridelovalcev do trgovine. Drugo polovico zmeče v smeti povprečni Evropejec, kar pomeni približno 10 dekagramov hrane na dan. V skladu s študijo, ki jo je pred časom opravila Evropska komisija, povprečni Evropejec na leto zavrže za okoli 250 evrov hrane. Pri nas smo po podatkih Statističnega urada Slovenije med letoma 2013 in 2015 zavrgli povprečno 143.000 ton hrane na leto.

Zakaj jo tako množično mečemo stran? Kaj se skriva v ozadju tovrstnega ravnanja? Na Snagi so na ti vprašanji in podobna poskušali odgovoriti z ekipo strokovnjakov – sociologov, psihologov in drugih. Na podlagi raziskovanja so ugotovili, da je poglavitni razlog za takšno ravnanje s hrano izguba spoštovanja do nje. Ne spoštujemo je iz dveh razlogov: prvič, ker je poceni, in drugič, ker z njo nimamo stika. Medtem ko bomo potico, ki nam jo pripravi stara mama, le s težkim srcem zavrgli, saj vemo, koliko truda je vložila vanjo, pa do peciva, ki ga kupimo v trgovini, nimamo čustvenega odnosa, zato (neupravičeno, saj je tudi vanj vloženega ogromno dela) z njim ravnamo veliko bolj mačehovsko.

Zapelje nas 
naša varčnost

Kako torej povrniti spoštovanje do hrane? Snaga se je zadeve lotila z zanimivo kampanjo Če smo na ulici, še ne pomeni, da smo lačne, s katero je zabojnike za smeti preobrazila v protestnike. Na protestih zabojnikov, ki so potekali po Sloveniji, so delili posodice za shranjevanje ostankov hrane, ki naj bi spodbudili k bolj vestnemu ravnanju z ostanki. »Slovenci smo cenovno občutljivi, kar pomeni, da padamo na akcije,« je pojasnila Sankovičeva. »Tako na eni strani kupujemo hrano, ki je ne potrebujemo, samo zato, ker je poceni. Na drugi radi kopičimo zaloge z neko idejo, da hrane ne sme zmanjkati. Pogosto kuhamo za pet ljudi, čeprav je denimo naša družina zgolj štiričlanska,« je dodala.

Tretji, prav tako pereči dejavnik, zaradi katerega Slovenci zavržemo hrano, je, da smo nevešči razbiranja oznak na živilih. Ne ločimo, denimo, kaj pomeni, če na živilu piše »Uporabno do« ali »Uporabno najmanj do«, pri čimer gre pri slednjem za datum, po katerem je živilo še vedno primerno za uživanje. »Preveč se zanašamo na to, kar piše, in premalo na svoja čutila,« je poudarila predstavnica Snage. Kljub temu smo se Slovenci v zadnjih letih pohvalno popravili pri še enem od dejavnikov, zaradi katerih pristane hrana v smeteh, ostankih hrane v gostilnah. »Zdaj je že splošno sprejeto, naj nam v gostilni ostanke hrane zavijejo za seboj,« je dejala.