Živimo relativno bolje in vsekakor dlje. Moške pobere nekoliko prej, ženske pozneje. Zdrava kmečka pamet pravi: ni pomembno, koliko prinese poštar pokojnine, pomembno je (le), kolikokrat. Vendar stara ljudska modrost v teh časih potrebuje drobni tisk: za dostojno pokojnino bomo morali kaj narediti tudi sami. Statistika je neusmiljena, gre pa takole: na podlagi količnika bomo dobili prvo pokojnino, ki bo najverjetneje nekoliko višja od polovice zadnje plače. To pa je za marsikoga šok. Precejšen. Težko se je kar čez noč navaditi na nižji standard. Z osla na konja gre, obratno težje.
Zlata 90. leta in donosi
Slovenija ima tristebrni pokojninski sistem. V prvem so obvezni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v drugem prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, v tretjem pa preostale oblike varčevanja. Zato smo primorani v dodatno pokojninsko zavarovanje. Za prvi steber poskrbimo sami, ko vplačujemo prispevke. Ti cekini dejansko ne gredo za nas, ampak za pokojnine tistih, ki so danes upokojenci. Drugi steber sestavljajo prispevki naših delodajalcev, za tretjega, roko na srce, odvisen je povsem od nas, pa je pametno, da poskrbimo sami.
»Vse skupaj se je začelo ob spremembi sistema v 90. letih prejšnjega stoletja,« nam povedo strokovnjaki s tega področja. Spremenila se je miselnost – ne država, sami moramo poskrbeti zase. Tudi zato so takrat cveteli posli sklepanja zavarovalnih polic, ki so imele visoke donose, tja do 10, 15 odstotkov. »To so bili zlati časi. Danes je ta donos v Sloveniji cca 1,2-odstoten, v Avstriji 0-odstoten,« izvemo v zavarovalniških krogih.
Preslabo zavedanje
»Glavni problem vseh nas je preslabo zavedanje o problematiki pokojnin in nujnosti varčevanja. Če govorimo samo o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju, je vanj po zadnjih podatkih vključenih približno 33 odstotkov delovno aktivnih. Pri Prvi osebni zavarovalnici imamo trenutno nekaj več kot 80.000 zavarovancev, ki varčujejo v sistemu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Večina teh je v varčevanje vključena prek delodajalca, ki delno ali v celoti financira premijo, individualno pa varčuje le kakih pet odstotkov zavarovancev,« pa opozorijo pri Prvi osebni zavarovalnici.
»V pokojninskih skladih za dodatno pokojnino varčuje že več kot pol milijona Slovencev, a je večina v varčevalno shemo vključena prek svojega delodajalca. Redki poleg tega vplačujejo še dodatno individualno premijo, še redkeje se posameznik sam odloči za sklenitev zavarovanja. Dejstvo je tudi, da je država z varčevalnimi ukrepi zelo znižala premije dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev, kar je vsekakor slab zgled. Obstaja pa tudi svetla točka, saj se vse več delodajalcev v gospodarskem sektorju zaveda družbene odgovornosti in prednosti dodatnega pokojninskega zavarovanja ter svojim zaposlenim plačuje mesečne premije ter jim zagotavlja finančno varnejše obdobje po upokojitvi,« dodajo svoja opažanja pri Modri zavarovalnici.
Če si star 50 ali 20
Kaj narediti? Možnosti je več, odvisno pa je od starosti. Za nekoga, ki danes šteje 50 let, je najbolje, da se odloči za konservativno pokojninsko zavarovanje, pri katerem mesečno vplačuje vsoto. Mlajši imajo poleg te konservativne metode na voljo fleksibilnejše, ki so tvegane, a imajo tudi višji donos. Smotrno je, da vsak mesec namenimo do 10 odstotkov svojega prihodka za starost, je nasvet strokovnjakov s tega področja. Če imate na mesec na voljo tisoč evrov, boste zmogli in znali preživeti tudi z 900 evri, stotak pa bo šel za stara leta.
Ob odhodu v pokoj je na voljo več možnosti. Obstoječo vsoto, ki ste jo privarčevali skozi pokojninsko zavarovanje, lahko dobite izplačano v enkratnem znesku. Ves denar pa se lahko potem plasira v drugo naložbo. Nekateri se odločijo, da prejemajo časovno omejeno rento. V tem primeru ob predčasni smrti dedičem pripada denar, ki je še bil namenjen za izplačilo. Mogoče pa je, da se odločite za izplačilo prek časovno neomejene rente. Banka določi rento (sprejme tudi tveganje, da boste namesto 20 let živeli še 50) in vam izplačuje dogovorjeni znesek.
Nekateri naši sogovorniki pa so ob tem spomnili, da pogrešajo bolj tržno in gospodarno usmerjeno delovanje Zavoda za pokojninsko zavarovanje. »Moral bi plemenititi naš denar, ne pa da se vsako leto primakne še toliko in toliko iz državne blagajne. Pokojninski sistem je postal nevzdržen, samo lani je šlo 1,5 milijarde evrov iz proračuna za pokojnine,« je še slišati po zavarovalniških logih. Za konec pa nam povedo, da naj to le zapišemo: začnite varčevati včeraj, ne jutri...