Vsak čas bi jim odklopili elektriko

RADOVLJICA – »Saj veste, kako je s položnicami. Nenehno prihajajo. Nihče ne vpraša, ali je denar pri hiši. Nikogar ne zanima, ali so bile minuli mesec nakazane plače. Bala sem se že, da nam bodo ta mesec odklopili elektriko, ko me je razveselil klic iz uredništva Slovenskih novic,« je na glas razmišljala Ester iz okolice Radovljice, ko je na mizo položila opomin za električno energijo. Nekaj več kot sto evrov je bilo zapisano na njem. Tudi ta znesek bo, podobno kot še ena zapadla položnica za nekaj deset evrov, plačan v sklopu naše obsežne akcije, ki Slovencem v stiski to zimo plačuje položnice.

Na kratko sogovornica pove, kakšne težave tarejo njeno družino: »Pri hiši smo trije, zaposlen je samo mož. Njegova plača je nizka, pa še te kdaj ni. Januarja je že bilo tako. Jaz sem že več let brezposelna. Delala sem v kranjskem podjetju, nato sem postala tehnološki višek. Zdaj sem že dlje na zavodu. Ne delam si utvar, da bi še kdaj hodila v službo, saj zaradi starosti ne morem več dobiti zaposlitve. Tako pač je.« Tem besedam Gorenjka doda, da jo pestijo zdravstvene težave – pred leti so zdravniki ugotovili, da ima luskavico, ki jo zdaj zdravi z biološkimi zdravili.

Z možem imata sedem let v rejništvu vnuka, ki je zdaj postal že najstnik. Razlogov, zakaj se dečkova mama ne more vključevati v njegovo vzgojo, sogovornica ne omenja natančno, z nasmehom na licu pa pove, da je fantič navdušen športnik. »V šoli s prilagojenim programom je zelo priden učenec, domov prinaša same petice. Vključen je tudi v program Botrstva in z donacijami, ki jih od dobrih ljudi prejema vsak mesec, mu lahko plačamo ure karateja, ki jih z največjim veseljem obiskuje na drugem koncu Gorenjske. Zelo priden fant je,« pove babica o osnovnošolcu, ki je eden redkih svetlih žarkov v njenem življenju.

In teh je, kot razberemo iz njenih besed, bore malo. Predvsem se v njenem življenju nizajo težave, mnoge so povezane s finančno stisko, iz katere družina ne more in ne more splavati. »Ko je pred nekaj leti umrl tast, je mož, ki je bil edinec, podedoval hišo, a z njo vred je na svoje ime prevzel dolgove. Mož je moral po očetovi smrti poplačati tudi kredit za avto, ki ga pri hiši nikoli nismo videli. Zdaj imava še kredit in hipoteko, ki sva jo morala vzeti, saj sva želela obdržati hišo, v kateri živi naša družina. Hipoteko bova odplačevala še pet let, drugače pač ne gre,« našteje sogovornica smeri, v katere vsak mesec odteka večina denarja, ki le težko pride h hiši.