PODKUM – Viteška dvorana glavne in največje podkumske gostilne Pr Čop je bila v soboto zvečer nabito polna. V njej se je kar trlo domačinov, ki so z glavnim kuharjem Lojzetom Čopom že drugo leto spisali zares lepo zgodbo. »To je neke vrste moja zahvala kraju, ker mi tukaj izjemno pomagajo. Ali so to gasilci, kulturna društva, športniki, posamezniki... Kadar koli kaj potrebujem in za to prosim, mi vedno ustrežejo,« pravi Čop, ki je zaradi pojavljanja v kuharskih oddajah na televiziji postal že prava kuharska zvezda. A ni prav nič zvezdniški, ostal je skromen in prijazen, vedno nasmejan. Podkumčani so komaj čakali, da bodo preizkusili pripravljene jedi. In prav te so bile nekaj posebnega, saj so bile vse narejene iz sestavin, ki so jih domačini prinesli oziroma darovali Čopu. »Na domove smo poslali vabila in napisali, naj, če so imeli dobro letino in če jim je še kaj hrane ostalo, to prinesejo na zbirna mesta. Tja smo se odpravili s Podkumskimi pevci in tremi harmonikarjii ter na vsakem zbirnem mestu zapeli nekaj pesmi in se malo poveselili, pofotografirali in potem s hrano odšli na drugo zbirno mesto,« razlaga kuhar, ki je nato prijel za kuhalnico in začel pripravljati slastne jedi.
Ena izmed najbolj zanimivih jedi, ki jih je bilo mogoče v soboto preizkusiti, je bil denimo zajčji zavitek. Zajčka je Čopu darovala Fani Zupanc, ki vse do preizkušanja jedi ni vedela, v kakšni obliki ga bo kuhar pripravil. »Jaz bi kakšno obaro, ajmoht naredila iz njega. Tudi pohan ali pečen je dober, ampak meni je še vedno najboljša župca,« nam pove domačinka. »Ta zajčji štrudelj je zanimiv. Zajčje meso podušimo in popečemo, naredimo bešamel, pokuhamo in prepražimo svežo zelenjavo, dodamo začimbe, česen in vse skupaj zavijemo ter zalijemo s smetano. Dodamo še malo domačega masla in damo v pečico,« Čop kot iz rokava strese recept.
Kruh iz
krušne peči
Seveda na dobro obloženi mizi ni manjkal niti jagenjček, ki ga je kuharju podaril predsednik podkumske krajevne skupnosti Roman Savšek in tudi član Podkumskih pevcev, ki so zabavali goste. »Pomembno je druženje in predvsem to, da se kraj poveže,« pravi sogovornik. Branko Klanšek, ki je daroval suhomesnate izdelke oziroma salame, pravi, da jih noben ne bi mogel tako združiti, kot jih je podkumski kuharski mojster. Če že govorimo o salami, je poleg nje obvezen kruh, a tisti domači, spečen v krušni peči. Prava mojstrica v tem je domačinka Štefka Povše, ki je v začetku letošnjega leta na posebnem tekmovanju v peki kruha prejela srebrno priznanje za krompirjev kruh. »Po 22 letih smo doma spet začeli mleti pšenico,« nam razloži in doda, da je kruh spekla v krušni peči, da pa ga ne soli preveč. »Kruha se veliko poje, zato je dobro, da v njem ni veliko soli,« svetuje Povšetova. V dvorani smo srečali Ireno Mihevc iz podružnične šole Podkum, ki je bila Čopova učiteljica. Pravi, da kot otrok v šoli ni nikoli pokazal, da zna tako dobro vihteti kuhalnico. Je pa res, kot dodaja, da je že takrat pri njem vedela, da ima zelo visoko postavljene cilje. »Ko sem izvedela, da bo šel na kuharsko, je bilo za mene to nekaj novega. Sem se pa veselila z njim,« še pove Mihevčeva in doda, da je 10 otrok njene šole v soboto Čopu darovalo poseben glasbeni program.
Hrana z nič kilometri
Vidno zadovoljen Čop nam je povedal, da je pomembno to, »da je to hrana, ki nima nič kilometrov«. »Ki je s srcem doma pridelana, od medu, domačega žganja, grozdja, malin, kompotov do sadja oziroma vse, kar je, je domače. Ponosni smo, da pripravljamo lokalno in sezonsko slovensko hrano, tudi če so to koline. Saj vemo, da so v njih vrhunske sestavine, da so živali hranjene z odlično hrano brez substanc. Najlepše je, ko veš, kaj lahko ješ,« še pravi Čop, ki je hkrati navdušen nad prijaznostjo domačinov: »Ko pridemo iskat sestavine, nam hočejo vsi ustreči in nam dati piti. Od začetka smo še malo sramežljivi, ko pridemo do konca pobirke, pa korajžno pojemo in smo veseli. Vsak si želi dati svoje vino, žganje, jabolčnik za poskusiti, kar pa zna biti zelo naporno, čeprav je lepo.« Sogovornik še upa, da bodo dogodek ponovili prihodnje leto. In prav res bi bilo škoda, če te zanimive podkumške tradicije ne bi nadaljevali.