Vrtnice potrebujejo predvsem ljubezen

LJUBLJANA – Pošta Slovenije je ob marčnem izidu novih znamk izbrala naravnost idealno okolje za predstavitev novih znamk. Botanični vrt v Ljubljani se počasi prebuja iz zimskega počitka, med drugim tudi vrtnice, že prej pa jih bomo lahko občudovali na štirih novih znamkah, ki so izšle v seriji Rastlinstvo. Poleg teh bosta ta petek uradno izšli še znamka s podobo spodnje čeljustnice jamskega medveda (0,65 evra) in znamka iz serije Turizem s podobo rudnika v Mežici oziroma podzemlja Pece (1,40 evra).

O vrtnici na slovenski vsevedni Wikipediji lahko preberemo, da je bila že v starih časih znana zaradi prijetnega vonja, ki ga oddaja, ter zaradi lepote in olja. Poznamo približno od 100 do 150 vrst vrtnic. Za pesnike je samo ena kraljica med cvetlicami – vrtnica. V mnogo jezikih jo imenujejo kar roža in zapišejo z veliko začetnico (Rose). Zaradi simbolnih pomenov je zagotovo najzanimivejša roža. Šopek dišečih vrtnic na vseh koncih zemeljske oble polepša dan ali prežene žensko jezo in slabo voljo. Vrtnica, poslana vsak mesec, neodvisno od barve, izraža večno lepoto. Mnoge privlačijo zaradi kombinacije bujnih, dišečih cvetov in grobih trnov, ki na eni strani predstavljajo ljubezen, na drugi pa bolečino, vse skupaj pa je prepleteno v žametno privlačnost. Poseben pomen vrtnici doda njena barva, saj je splošno znano, da rdeča vrtnica pomeni ljubezen. Niso le okrasne rastline, temveč jih uporabljajo tudi v kozmetiki, medicini in kulinariki.

Že v starem
veku so jih častili

O vrtnicah so govorili direktor Botaničnega vrta dr. Jože Bavcon, predsednik Filatelistične zveze Slovenije prof. dr. Peter Suhadolc in predstavnik društva ljubiteljev vrtnic Matjaž Mastnak, veliki poznavalec vrtnic in dendrolog iz Arboretuma Volčji Potok. Med drugim je opozoril na regionalni kongres svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic, ki bo od 11. do 14. junija letos, o portretirankah na znamkah pa je med drugim povedal, da vrtnice potrebujejo ljubezen in ljubezen tudi simbolizirajo. Slišali smo še, da so jih častili in uporabljali že v starem veku. Radi so jih imeli tudi Rimljani, ki so na svojih zabavah uporabljali cvetne lističe, da je lepo dišalo, včasih tako močno, da so se od tega zadušili. Suhadolc je še dejal, da vrtnice podarjamo vedno v lihem številu.

Matjaž Mastnak je najprej spregovoril o lekarniški roži (0,97 evra): »To je edina sorta vrtnic, ki je v zahodni Evropi preživela kulturno razdejanje po koncu antike. Ker je bila v srednjem veku skoraj edina rdeča vrtnica na vrtovih, jo lahko prepoznamo v prvi slovenski ljubezenski pesmi. V Turjaškem rokopisu iz 14. ali 15. stoletja je ohranjen stih: 'Rasi in lubi me, luba moja gartroža rumena.' Rumena pomeni v jeziku 15. stoletja rdečo barvo. Ilustracija lekarniške rože je del zapuščine Janeza Vajkarda Valvasorja. Iz njegovih poročil vemo, da je v 17. stoletju na Kranjskem že obstajala bogata zbirka vrtnic.«

Vrt ob gradu Snežnik je bil še na začetku 20. stoletja med domačini znan po »vrtnici velikanki«. »Po drugi vojni so vse ob gradu propadle,« pravi poznavalec vrtnic iz Volčjega Potoka. »Leta 2008 je zdajšnja oskrbnica našla eno pri gospe, ki jo je ob poroki prinesla iz domače vasi. Doma jo je kot dekle dobila od bivšega grajskega vrtnarja, ki je za primerek zadnje snežniške gartrože skrbel na svojem vrtu. Najdena vrtnica je dobila ime snežniška. Uvrščamo jo med bele rože, po poizvedbah v Nemčiji pa originalna sorta ni več ohranjena.«

Če se boste konec aprila ali na začetku maja odpravili na našo obalo, boste lahko občudovali rumeno banksino vrtnico, ki je po Mastnakovih besedah najdebelejša v Sloveniji. »Na Obali in na Goriškem cvetijo vrtnice, ki v notranjosti Slovenije ne preživijo,« je povedal. »Najslavnejša sredozemska vrtnica pri nas je rumena banksina vrtnica, ki je upodobljena na znamki za 1,12 evra. Raste ob hotelu Palace v Portorožu, kjer prerašča veliko pergolo. Njeno steblo dosega 25 cm premera, cveti pa že konec aprila.«

Prešeren je odporen

Vrtnica Prešeren je prva slovenska vrtnica. Vzgojil jo je dr. Matjaž Kmecl, ki je širši javnosti znan kot literarni zgodovinar. Ob svojem osnovnem delu je desetletja vztrajno in načrtno križal vrtnice, da bi ustvaril nekaj novega in vrednega. Uspelo mu je z več vrtnicami. Prvi, ki jo je leta 2008 javno predstavil, je dal ime Prešeren ter je kakovosten, cvetiv in odporen rožni grm.

Dr. Matjaž Kmecl je častni član Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije. Za žlahtnitelja na mednarodni ravni je registriralo sortno ime in uspešno izpeljalo postopek priznanja žlahtniteljske pravice za vrtnico Prešeren. Z njo je Kmecl Slovence simbolično postavil ob bok drugim narodom z vrtnarsko in vrtnično tradicijo. K promociji vrtnic in k opaznosti Slovenije v rožnem svetu bo prispeval tudi kongres svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic, ki ga slovensko društvo organizira od 11. do 14. junija 2017 v Ljubljani.