Jutri bo nad cesto, ki se na južni strani dviga na 1611 m visok Vršič, pri Ruski kapelici, ta letos zaznamuje 99-letnico, spet slovesno. Kapelica bo znova združevala Slovenijo in Rusijo. Tam bodo slovenski in ruski visoki cerkveni dostojanstveniki, politiki, s premierjema, Dmitrijem Medvedjevim in Mirom Cerarjem na čelu, nekaj bo tudi uglednih gospodarstvenikov z obeh strani pa seveda množica prijateljev in simpatizerjev, članov Društva Slovenija-Rusija pod vodstvom predsednika Saše Geržine, ki je tudi komandant parade izpod Vršiča. Slednji poudarja, da »vsega tega brez vasi še bolj v dolini, Kranjske Gore in njenih prebivalcev, ne bi bilo; brez njihovega sočutja in občutka za zgodovino se ta tradicija ne bi mogla razviti«.
V osrčju Triglavskega narodnega parka bodo letos poleg monsinjorja dr. Stanislava Lipovška, celjskega škofa, in škofa Voskresenskega Savve, prvega namestnika Upravitelja moskovske patriarhije, tudi škof naše Evangeličanske cerkve mag. Geza Filo, zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirije, predstavnik Ariela Haddada glavnega rabina Slovenske judovske skupnosti, Nevzet Porić, tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji, Mihajlo Hardi, župnik metliške grškokatoliške cerkve, in kajpak župnik iz Kranjske Gore Janez Šimenc. Cvetober visokih dostojanstvenikov svetovnih cerkva, prisotnih tudi pri nas, njihovi pripadniki, katoliki, tudi grškokatoliški, pravoslavci, ruski in srbski, evangeličani, muslimani in judje so se borili bodisi z ramo ob rami bodisi drug proti drugemu v pogubni vojni. Za oskrbo soškega bojišča je bilo pomembno zaledje s komunikacijskimi potmi, ki so vodile do bojišča, posebno iz Zgornjesavske doline do Bovške kotline in visokogorskih obrambnih položajev. Leta 1915 so avstro-ogrske vojaške oblasti začele pospešeno graditi cesto čez prelaz Vršič, pri njeni gradnji so v večini sodelovali ruski vojni ujetniki, ki so za dosego tega cilja zaradi bolezni, izčrpanosti in snežnih plazov plačali v tem in naslednjem letu visok krvni davek. Prihodnje leto bo minilo sto let, odkar so v spomin umrlim rojakom zgradili spominsko kapelico, ki še danes povezuje oba naroda. Kajpak je želja vrlih članov društva, da bi na jubilejno slovesnost prišel prvi mož Rusije Vladimir Putin. Niti Geržina niti ruski veleposlanik pri nas Doku Zavgajev pa o tem, diplomatsko in leto pred dogodkom, ne želita govoriti.
Govorec tudi Milan Kučan
Društvo Slovenija-Rusija želi letos v ospredje postaviti večplastno sporočilnost te tradicionalne prireditve, ki je zrasla iz spomina na tragične dogodke iz prve vojne, ko je bilo v dvanajstih krvavih bitkah soške fronte iz bojev izločenih (termin, ki ga uporablja eden največjih poznavalcev soške fronte pri nas, dr. Vasja Klavora) več kot milijon pripadnikov najpomembnejših evropskih verstev. Prav spominu nanje, medsebojnemu spoznavanju in dialogu v najširšem smislu so bila vseskozi namenjena srečanja pod Vršičem.
V društvu bodo letos organizirali tudi srečanje visokih predstavnikov največjih evropskih cerkva, to bo že danes na Bledu, gostitelj bo ribniški poslovnež Janez Škrabec, ki vsa leta od ustanovitve društva podpira spominske slovesnosti, seveda njegovi posli že desetletja segajo zlasti v nekdanjo Sovjetsko zvezo in njeno največjo naslednico Rusko federacijo. Uvodno besedo na srečanju, kjer bo prevladovala duhovna dimenzija medverskega dialoga, bo imel prav Klavora, nekdanji poslanec Desusa, tudi zdravnik kirurg. Hja, desusovec, podpredsednik stranke na slovenskem nivoju in prvak v Ljubljani pa je tudi Geržina; spomnimo, bil je prvi slovenski veleposlanik v Moskvi, diplomat pa je tudi njegov sin Saša ml., menda odhaja za veleposlanika k našim južnim sosedom, Hrvatom.
Ni pa letos prav nobenih zapletov okoli slavnostnih govorcev, kajpak bodo to Dmitrij Medvedjev, Miro Cerar in prvič, čeprav je pod Vršič prihajal še kot predsednik države in tudi pozneje vsako leto, Milan Kučan. Po slovesnosti bo v šotoru, postavljenem v Kranjski Gori, poskrbljeno tudi za lačne in žejne; za njih bo poskrbela pivovarna iz Laškega, cviček iz Gadove peči pa časti direktor Krke, Jože Colarič. Prvi slovenski menedžer in njegova Krka sta kajpak poslovno krepko povezani z Rusijo, zato so dolenjski farmacevti tudi sicer zelo prijazni do žlahtnega Društva Slovenija-Rusija.
Društvo, letnik 1996, zastava in Putin Društvo Slovenija-Rusija (DSR) je bilo ustanovljeno 1996. v Ljubljani, ustanovni zbor so sestavljali prof. Sergej Bubnov, Nuša Bulatovič Kansky, Boris Kristančič, dr. Ljubo Sirc, dr. Aleksander Skaza, Saša Slavec in Katja Škoberne. Zdaj šteje skoraj tisoč članov, prireja sestanke, okrogle mize, predavanja, izlete in srečanja z namenom boljšega spoznavanja obeh narodov. Tvorno sodeluje pri uveljavljanju učenja ruskega jezika in literature v osnovnih in srednjih šolah ter posebno pozornost posveča najmlajšim. Ob mnogo kulturnih, zgodovinskih, družabnih in drugih srečanjih v okviru ruskih dnevov že od vsega začetka stoji Ruska kapelica sv. Vladimira pod Vršičem. Družina Slavec, začenši z očetom današnjega častnega člana DSR Saše Slavca, uglednega poslovneža in mednarodnega lobista, je že kmalu po 1. svetovni vojni skrbela za kapelico. Ta je bila zgrajena v spomin na ruske ujetnike, ki jih je pri gradnji gorske ceste prek Vršiča leta 1916 zasul snežni plaz. Preživeli – na gradnjo ceste so Avstrijci pripeljali okoli 12.000 ruskih vojnih ujetnikov z vzhodne fronte – so še istega leta zgradili spominsko kapelico, podobno tistim v domovini. Toda za Ruse, mehke slovanske duše, je bilo pomembno še nekaj, še eno simbolično dejanje. Zanj se je odločil dr. Sergej Bubnov, leta 2000 je odšel pod grudo, seizmolog in redni profesor na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, ruskega rodu, rojen 1914., tudi on v Sankt Peterburgu v plemiški družini. Oče ustanovnega člana društva je bil Aleksander Dmitrijevič Bubnov, admiral in poveljnik ruske črnomorske flote, in Sergej je sklenil, da bo zastavo, ki jo je oče prinesel, ko je leta 1920 pobegnil iz Rusije, vrnil vojnemu muzeju v Sankt Peterburgu. Takrat je bil podžupan tega mesta Vladimir Putin, prisoten na slovesnosti, njegov tajnik pa današnji veliki šef naftne družbe Gazprom, Aleksej Miller. |
