NA KOŽO

Vročina in jeza? Ne, hvala lepa

Objavljeno 06. julij 2012 00.40 | Posodobljeno 06. julij 2012 00.35 | Piše: Jadran Vatovec
Ključne besede: komentar

Zakaj bi morali v tako vročih dnevih nasedati agitatorjem in potem še biti slabe volje?

Jadran Vatovec.

Največkrat so slabe novice, za katere izvemo med poslušanjem radia ali med gledanjem tako imenovanih udarnih televizijskih informativnih oddaj, tiste, ja, ki nam jih poskušajo podtakniti, kot da bi bile za nas najusodnejše, precej manj pomembne od drugih, o katerih poročajo le redki mediji, pa še ti izjemoma. Nič nenavadnega ni, če se zaradi tega potem počutimo ogrožene in smo iz dneva v dan že zjutraj slabe volje. Da ne bo pomote, niti negledljivi televizijski prispevki naj ne bi bili nujno povsem nekoristni. Lahko so koristni. Če bi si pozneje zmogli priznati, da si njihovi avtorji prizadevajo, da bi v naših glavah nakopičili le še več oziroma čim več strahov, črno-belih zamer, jeze ter potrebe kritizirati vse in vsakogar.

V Lumetovem filmu Network (TV-mreža) iz »davnega« leta 1976 je glavni junak, televizijski voditelj Howard Beale (igral ga je Peter Finch), gledalce opozarjal na nevarnost zmanipuliranosti in jih pozival, naj že nehajo gledati poneumljajoče oddaje, naj gredo raje k oknu, ga odprejo in skozenj zakričijo: »Tega res ne nameravam več prenašati.«

Saj res, zakaj pa bi morali v tako vročih, soparnih dnevih prenašati nadlegovanje in zaradi njega potem še biti slabe volje? Imam predlog: ustavite se za hip, zajemite sapo, popijte kozarec sveže vode, ne dovolite, da nekateri pod pretvezo profesionalnega »uresničevanja svojega poslanstva« ves čas po malem bodisi podžigajo vašo zavist in privoščljivost bodisi spodbujajo vaše nestrpno odzivanje.

Tega vam res ni treba prenašati. Čemu bi imelo obveščanje, pardon, zavajanje javnosti tolikšno moč, tako močan vpliv na vas kot posameznico ali posameznika?

Še nasvet: ko se naslednjič na neki točki do oguljene kože zravsata dva politična tabora ali dve stranki (morda vladni SDS in opozicijska Pozitivna Slovenija), si preprosto recite: »OK, slišal sem, prebral in, ja, tudi gledal sem, o čem se tokrat ne strinjata, toda vsaj en mesec (še dve možnosti: vsaj do jeseni, vsaj do konca leta) ne bom nasedal kromanjonskim dnevnopolitičnim agitatorjem, pa če se bodo še tako trudili, da bi javnost, katere del sem, okužili z virusom domnevno upravičene prepirljivosti in sprtosti.«

Deli s prijatelji