Prvi mesec meteorološkega poletja se je iztekel in tudi koledarsko poletje se je že dobro začelo. A vroče in sončno poletje prinaša tudi nevšečnosti in celo nevarnosti, zato moramo biti pazljivi in se ustrezno vesti, da nam bo ta čas zgolj v veselje in ne v obremenitev ali škodo. Najprej se bom ustavila pri vročinskih valovih. V okviru Slovenskega meteorološkega društva smo pripravili pregled modelov za vrednotenje toplotnega okolja in predvsem toplotne obremenitve med vročinskimi valovi. Ugotovili smo, da v Sloveniji nimamo enotne definicije vročinskega vala, in zadali smo si nalogo, da jo določimo.
V svetu ni enotne definicije, saj se okolje in ljudje na stalno vročino privadijo z načinom gradnje, vedenjem in tudi fiziološko. Vročinski valovi največ težav povzročajo na območjih, kjer so redki in predstavljajo velik odmik od običajnih razmer. Prav tako je že dolgo znano, da vse skupine prebivalstva niso enako občutljive za vročino. Kronični bolniki, otroci in starostniki spadajo med ranljivejše, prav tako so ranljivejši revnejši, saj imajo dobro situirani več možnosti za prilagoditev oziroma blaženje izpostavljenosti vročini. Poletja so v Sloveniji za okoli 2 stopinji C toplejša, kot so bila pred dobrega pol stoletja, zato so tudi vročinski valovi, ki so bili v preteklosti pri nas redki, postali intenzivnejši, pogostejši in daljši. S tem postajajo tudi pri nas javnozdravstveni problem. Študija Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pokazala večjo umrljivost med vročinskimi valovi, in to že v času, ko nanje opozarjamo in objavljamo navodila za primerno ravnanje, da bi lažje prenašali vročino.
Meteorologi in strokovnjaki s področja javnega zdravja smo združili moči, rezultat pa je definicija vročinskega vala v Sloveniji. V celoti jo najdete na spletnem naslovu http://www. smd.v-izdelavi.si/domov/. Morda se bo komu zdela malce čudna, saj temelji na povprečni dnevni temperaturi, ne na najvišji dnevni, kot bi se marsikomu zdelo primerneje. Povezava vročinskega vala z dnevnimi najvišjimi temperaturami ni enoznačna: že iz lastnih izkušen dobro vemo, da na občutje toplotnega okolja poleg temperature zraka močno vpliva vlažnost zraka, velik pa je tudi vpliv sončnega sevanja in vetra.
En vroč dan še ne predstavlja vročinskega vala, čeprav je lahko za posameznike, ki so izpostavljeni telesnim naporom na prostem med vročino, v skrajnem primeru tudi usoden. Vročinski val sestavlja zaporedje vsaj treh dni, ki ustrezajo kriteriju. Tako kot vročina nam lahko poleti težave povzroča tudi povišana koncentracija ozona. Ta navadno sovpada z vročim in sončnim vremenom, odločilna pa je tudi smer, iz katere priteka zrak. Najbolj izpostavljena regija je Primorska, ki je v povprečju najtoplejša in najbolj sončna, a tudi najbližje zelo onesnaženi Padski nižini. Podatke in napovedi koncentracije ozona najdete na spletni strani Agencije RS za okolje. Naj omenim še strokovni posvet o sončnem sevanju, ki poleti prispeva k toplotni obremenitvi, ob pretiranem izpostavljanju pa nam UV-sevanje škodi, zato se poleti sredi dneva pred sončnimi žarki zaščitimo. Naj vam poletje prinese veliko prijetnega!
