Gotovo imate še vsi v spominu vroče in sončne dneve, s katerimi nam je postreglo letošnje poletje, in se nemara sprašujete, kakšne bodo krompirjeve počitnice in ali bo božič bel. Na to ni lahko odgovoriti, sezonski obeti so še sila vprašljivi. Z muko smo se dokopali do precej verjetne napovedi, da bo zima bolj mokra kot mrzla. Tako pravi Dominik Jung, nemški meteorolog, ki z visoko verjetnostjo napoveduje kilavo zimo.
Če so se dopustniki lansko poletje zaradi svežine predčasno vračali domov, je letošnje že konec junija in julija postreglo z vročinskimi rekordi, ko so se temperature spogledovale z visokimi 35 stopinjami Celzija. In sicer na številnih območjih severne poloble. Kar značilna slika od leta 2003, ko je bilo junija, julija in avgusta v prestolnici kar 52 vročih dni, je, da se neznosna vročina pojavlja vse bolj zgodaj in zajema široko območje. Vročinski vali so tudi pogostejši, močnejši in daljši. Spomnimo, po skrajnem vremenskem dogodku leta 2003 je naslednji vročinski val zajel Evropo sedem let pozneje, minuli se je pojavil že po petih letih.
Dominik Jung: Verjetnost
za milo zimo je 70-odstotna
Je dogajanje povezano s klimatskimi spremembami ali gre za povsem naravne vremenske dogodke, sicer zapletene fizikalne pojave?
Dominik Jung, nemški meteorolog, ki dela na www.wetter.net, stoično pove, da je vreme kaotično. »Statistika in primerjava poletij od leta 1881 potrjujeta rekordno vročino leta 2003. Minuli poletni dnevi so bili izjemno vroči, ko je temperatura zraka dosegala vsaj 35 stopinj Celzija, z nekaj občutnejšimi ohladitvami. V Nemčiji se je živo srebro povzpelo na 40,3 stopinje Celzija, kar je najvišje od leta 1881. Ja, to je bilo poletje.« Kaj presežki pomenijo? »Ničesar ne morem napovedati,« je jasen Nemec. »Vreme je vse bolj nepredvidljivo, prav mogoče je, da bo naslednje poletje hladnejše in vlažnejše. Tega ne vemo! Resno, res ne moremo govoriti, ali lahko v Evropi pričakujemo pogostejše vročinske valove. Čeprav se vedno najdejo strokovnjaki s sezonskimi napovedmi do leta 2100. S tovrstnimi dolgoročnimi prognozami je križ. Nikakor niso zanesljive in uporabne. Za natančnejše meteorološke modele je še prihodnji mesec predaleč. Zapomnimo si tudi, da se je klima spreminjala od nekdaj. Vse od nastanka Zemlje.«
Okej, torej so sezonski obeti za prihajajočo zimo vprašljivi. Pa je morda mogoče po enem vremenu sklepati na drugo vreme? In ali se vreme ravna po nasprotjih ali ne? Denimo, da za ekstremno poletno vročino praviloma pridejo ekstremno nizke temperature pozimi? Ali je bolj verjetno, da je po vročem poletju huda zima oziroma po deževnem poletju zima skoraj brez snega? Bo prihodnja zima radodarna s snegom in se bomo spopadali z mrazom ali bo sramežljiva? Dominik Jung pove, da tega nihče z gotovostjo ne ve. »Sezonska napoved ameriške agencije za atmosfero in oceane (NOAA) za zimo 2015/16 kaže na dokaj blago in zelo mokro zimo v večjem delu Evrope. Verjetnost, da bo zima milejša kot mrzla, je 70 proti 30 odstotkov. A pozor: to je vremenski trend, ne napoved.«
France Škrabec:
Nad zimami sem obupal
France Škrabec iz Nove vasi na Blokah je dolgoletni amaterski vremenoslovec, opazovalec in zapisovalec spremljajočih dejavnosti vsakršnega vremena, saj podatke iz vremenske hišice zapisuje trikrat na dan. Vsak dan od 5. junija 1956. »Je kar dolga doba,« se namuzne gospod v 85. letu starosti. »Bilo je v prvem letu mojega službovanja pri kmetijski zadrugi. Vremenske razmere vplivajo na kakovost pridelka. Radio je takrat že poročal, kdaj je najprimernejši čas za sajenje, gnojenje in škropljenje. Gojenje krompirja je bilo do šestdesetih let prejšnjega stoletja pomembna panoga za Bločane in holandska sorta je bila izjemno občutljiva za krompirjevo plesen. Ker je v obdobju škropljenja pomembno, kakšne so temperature ozračja, kolikšna je vlaga in količina padavin, sem bil zadolžen, da v sezoni poročam o aktualnih vremenskih podatkih,« pripoveduje France Škrabec, ki spremlja tudi ljudske vremenske modrosti.
»Čeprav,« se posmeje, »pri obetih ne smemo prezreti nepredvidljivih vremenskih pojavov. V starih časih so ljudje hodili k šlogarici, poznala je tudi uroke. Proti kačjemu ugrizu, recimo. In so jo spraševali: A nuca? Se pravi, ali deluje. Ja, nuca, a ni, da bi se človek zanesel nanje.«
No, mar gospod namiguje na verodostojnost ljudskih vremenarjev? Kaj so o vremenskem dogajanju zaznale t. i. predbožične napovedi, dnevi od Lucije do božiča (od 13. do 24. decembra), s katerimi lahko razkrijemo, kakšno vreme bo v vseh dvanajstih mesecih? Trinajsti december, denimo, naznanja, kakšno vreme bo januarja. »Lanski dan je bil oblačen, maksimalna temperatura je bila 9, minimalna 4 stopinje Celzija, pihal je južni veter. Januarska povprečna temperatura je bila 1,3 stopinje Celzija, kar je sorazmerno toplo za zimo. Podobno je bilo februarja. Če bi podal celotno oceno, je bilo sonca v vseh omenjenih dneh po pet, šest, sedem ur, kar je za december res dolgo, in to se je poznalo na malo padavinah.«
Bloški vremenar o klimatološki statistiki razkrije, da je bila pred pol stoletja najvišja izmerjena avgustovska temperatura na Blokah 24,6 stopinje Celzija. »Kar je čez dvajset, je za Bloke že kar toplo. Zadnjih dvajset let se temperatura vztrajno vzpenja. Sicer je bila najvišja izmerjena temperatura zraka do zdaj 7. avgusta 2014, ko je bilo 35 stopinj Celzija, najnižja, minus 35 stopinj Celzija, pa je bila izmerjena 18. januarja 1983.«
Kakšna bo iz predbožičnih napovedi jesen, ki se je meteorološko začela septembra? In ali je mogoče podati splošno oceno zime? »Če pogledam za oktober, kaže, da bo toplejši, saj je bila 22. decembra minimalna temperatura minus 3, najvišja 8 stopinj Celzija, zahodni veter je pihal, sonce se je kazalo pet ur. Prav tako se napoveduje prijeten november. Ne kaže na hudo zimo. Po pravici povedano sem nad zimami že kar obupal.«
ARSO ni podal konkretnih odgovorov
Za strokovno mnenje smo seveda prosili tudi ARSO (Agencijo republike Slovenije za okolje), ki spada pod ministrstvo za okolje in prostor. Seveda nas je zanimala njihova napoved, ali bomo imeli vročo, hladno, deževno ali suho jesen – pa četudi vreme težko natančno napovemo za več kot sedem dni vnaprej – ter kakšno je njihovo stališče do problematike podnebnih sprememb.
Minulo sredo v času uradnih ur je vodja službe za odnose z javnostmi Verica Vogrinčič prejela devet konkretnih vprašanj skupaj z našo prošnjo, naj nanje odgovori najbolj kompetentna oseba do četrtka do 11. ure, in sicer kar se da kratko in razumljivo, da bo blizu tudi nestrokovnjakom. Odgovore, ki bi jih težko tako poimenovali, smo prejeli po roku, v petek, na dan zaključka redakcije, zato nismo imeli dovolj časa, da bi poglobljeno raziskali, kar so nam poslali.
Namreč, besedilo, posredovano v imenu Vogrinčičeve, brez podpisanega avtorja in napisano v množini, je bilo resda zelo kratko – manj kot tretjina dolžine naših vprašanj –, a v njem ni bilo niti enega konkretnega odgovora. Namesto tega so nam ponudili kopico spletnih povezav na svojo in še nekaj drugih internetnih strani, denimo Slovenskega meteorološkega društva, NOAA (National Centers for Environmental Information), IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change), Sceptical Science, Springer Link (tudi z dostopom do slovenskega prevoda strokovnega članka), ter nas spodbudili k študiju podnebnih sprememb z besedami: »Tu boste našli odgovore na vaša vprašanja o preteklem, sedanjem in bodočem podnebju Slovenije.«
Tudi niso izdelali razpredelnic, za katere smo jih prosili, tj. povprečnih izračunanih temperatur najbolj vročih poletij in najbolj mrzlih zim zadnjih petnajstih let za vse slovenske kraje, v katerih opravljajo meritve – tako v mestih, kjer je po navadi bolj vroče, kot na podeželju. Raje so nas preusmerili na spletno aplikacijo na uradni strani z besedami: »Tu najdete vse podatke za izračun statistik za vaše potrebe.« Prav tako niso komentirali konkretnih dognanj z univerz in kolegov, priznanih znanstvenikov tako iz Evrope kot ZDA, ki opažajo in dokazujejo globalno ohlajanje, ne ogrevanje.