Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu. Danes spada med najpomembnejše krušno žito na svetu. Pridelovali so jo že Egipčani, izvira pa iz Mezopotamije od koder se je razširila po svetu.
Botanično spada v družino trav, v rod Triticum. Poznamo 27 različnih vrst, gospodarsko pa sta najbolj razširjeni navadna (Triticum aestivum) in trda – durum – pšenica (Triticum durum), ki je osnova za izdelavo kakovostnih testenin.
Škodi ji že desetdnevna suša
Največ je pridelajo Argentina in ZDA, največ pa jo izvažajo Argentina, ZDA, Kanada, Francija in Avstralija. V svetovnem merilu je eden največjih prehrambnih virov. Klasje dozori julija ali avgusta. V toplih in vlažnih pomladih se poveča nevarnost plesni in rje, zato so primernejše suhe pomladi, saj takrat postane zrnje bolj kleno.
Vendar vsaka pomladna suša, daljša od 10 dni, skrajša rastno dobo. Visoke temperature pšenica dobro prenaša le, če je dovolj vlage v tleh in zraku. Temperatura nad 30 °C med cvetenjem povzroči jalove cvetove, nad 28 °C pri nizki zračni vlagi pa med zorenjem lahko privede do vročinskega stresa.
Škoda je največja v zgodnjih stopnjah zorenja: če je rastlina prizadeta v zgodnji mlečni zrelosti, se pridelek zmanjša do 50 %, če v sredini, do 20 %, če pa na koncu mlečne zrelosti ali na začetku voščene, so izgube razmeroma majhne.
Pšenico gojijo na območjih s povprečnimi letnimi padavinami 250–1750 mm, najintenzivneje pa tam, kjer jih je 500–700 mm, če so le primerno razporejene.
Če med klasenjem nastopi suša, rastlina zakrni v rasti in ima jalove cvetove. Med zorenjem se mora količina padavin občutno zmanjšati, sicer se podaljša rastna doba, poslabša kakovost zrnja, hkrati lahko pšenica pogosto polega.
Prisilno dozorevanje
Vremenske razmere za pridelavo ozimne pšenice v sezoni 2013/2014 so bile pri setvi in po vzniku ugodne. Novembrska moča in nadpovprečne zimske temperature zraka niso omogočale normalnega zimskega mirovanja, zato so se razmere poslabšale.
Tudi spomladanske rastne razmere s suho in pretoplo pomladjo niso najbolj ugodno vplivale na nadaljnji razvoj. Vse do sredine maja so prevladovale večinoma nadpovprečne temperature zraka, pomladanske so bile v večjem delu Slovenije za okrog 3 °C, v Pomurju celo 3,8 °C višje od dolgoletnega povprečja 1971–2000.
Marca je bilo tudi suho, na območju Murske Sobote je padlo le okrog 5 mm dežja. Aprilske (48 mm) in majske (50 mm) padavine v Murski Soboti so stanje nekoliko popravile. Junija sta sledila vročinski val in kratkotrajno suho obdobje, ki je vplivalo na prisilno dozorevanje žit in povzročilo slabšo kakovost zrnja. Letos v Pomurju in Podravju pšenica pokriva okoli 30.000 ha od skupno 35.096 ha v celotni državi.
Slaba žetev na Vipavskem
Letošnje vreme je namreč žetev prestavilo za dva do tri tedne. Na Vipavskem kmetijski svetovalci ocenjujejo, da letina ne bo dobra.
Na manjši skupni pridelek v Sloveniji bo letos poleg vremena vplival izpad površin, ki so bile spomladi poplavljene oziroma pretirano namočene.
V Pomurju so tako morali kar 1500 hektarjev posevkov strnih žit zaradi škode po spomladanskih poplavah preorati.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je zaradi nastalih razmer izjemoma dovolilo prekinitev kolobarja in na teh površinah dovolilo sejanje koruze.
Zaradi razmočenosti tal pa spomladi kmetje niso mogli zasejati jarih žit na prav tako 1500 hektarjih, kar je dodatni izpad v skupni žitni bilanci.
Po zadnjih podatkih je v Vipavski dolini s pšenico zasejanih od 80 do 100 ha kmetijskih površin, ki dajejo do 400 ton pšenice na leto.
Pšenica doma in v Evropi?
Lani smo pšenico in piro pridelali na 34.586 hektarjih, povprečen pridelek pšenice je bil 4,4 t/ha, skupaj je bilo pridelane 139.000 ton pšenice. Povprečna odkupna cena pšenice je bila 184,3 evra na tono.
Po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji v povprečju porabimo 70 kg pšenice na prebivalca.
Po podatkih junijskega Biltena Evropske komisije – MARS je vztrajno pomanjkanje padavin v osrednji in južni Španiji povzročilo pomanjkanje vode v tleh med polnjenjem zrnja žit. Stanje se je še poslabšalo na začetku junija, ko so najvišje temperature zraka presegle sezonske vrednosti.
V južni Franciji suho in vroče vreme ni bistveno vplivalo na stanje rastlin, saj je bil junijski vročinski val kratkotrajen.
Obeti za pridelek mehke pšenice v Evropi (EU-28) kažejo, da so višji od zadnjega petletnega povprečja, še posebno ugodne so napovedi za Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko, Veliko Britanijo, Dansko, Estonijo, Litvo in Portugalsko. Navadna pšenica, žargonsko tudi mehka, je gospodarsko najpomembnejša vrsta v osrednji in zahodni Evropi.
Trda pšenica
Trda pšenica je posebna vrsta, ki za rast potrebuje veliko toplote in tla, bogata s hranilnimi snovmi. Vsebuje veliko glutena.
Najbolje uspeva na območjih s kratkimi, vročimi poletji v predelih ZDA in nekdanje Sovjetske zveze ter v Sredozemlju.
Obeti za trdo pšenico so rahlo podpovprečni, predvsem zaradi slabših razmer v Italiji. Skupna ocena za pridelek pšenice v Sloveniji kaže 7 % manjši pridelek od petletnega povprečja oziroma rahlo boljši od lanskega.
17. julij 2010
Izjemno, ponekod rekordno toplo jutro. V Sevnem nad Litijo se živo srebro ni spustilo pod 23,2 °C, v Ljubljani je minimalna temperatura znašala 22,3 °C, v Preddvoru in Postojni 21,3 °C, na Lisci nad Sevnico (943 m) 20,8 °C in v Ratečah (864 m) 17,8 °C.
Pridelek pšenice
(t/ha) 2013 MARS 2014 ocena 5-letno povprečje
Skupaj EU-28 5,58 5,56 5,33
Mehka pšenica 5,82 5,81 5,57
Trda pšenica 3,24 3,15 3,19 Napoved
Po izjemno hladnih in deževnih dneh, ki niso prav nič tipični za julij, bo v sredo in četrtek večinoma sončno, možnost popoldanskih neviht bo majhna.
Vremenska napoved od 17. do 22. julija 2014
Nad osrednjo Evropo se bo krepilo območje visokega zračnega tlaka. Hladen zrak se bo umikal proti vzhodu, od zahoda pa bo proti koncu tedna začel dotekati nad naše kraje zelo topel in precej suh zrak. Večinoma bo sončno, verjetnost za popoldanske nevihte bo majhna. Konec tedna in na začetku prihodnjega bodo najvišje dnevne temperature nad 30 °C.
