LJUBLJANA – Ministrstvo za delo bo na osnovi analize učinkov socialnovarstvene zakonodaje, ki jo je izdelal Inštitut RS za socialno varstvo, pripravilo zakonske izboljšave. Na inštitutu predlagajo dvig osnovnega zneska minimalnega dohodka na višino že izračunanih življenjskih stroškov za leto 2009, ki so znašali 385 evrov, je povedala Polona Dremelj z inštituta.
Višji dodatki in štipendije za mladoletne?
»Ker je to v teh kriznih časih nerealno, pa predlagamo vsaj, da se uveljavi že sprejeti znesek minimalnega dohodka, ki znaša 288 evrov,« je dejala. Predlagajo tudi, da pri odmeri otroškega dodatka ne bi upoštevali stanovanja, v katerem družina prebiva, ne glede na njegovo velikost.
Pravica do državne štipendije za mladoletne dijake naj se vrne ali pa naj se otroški dodatek poviša na raven, ki bi dejansko pomenila nadomestilo za izgubljeno štipendijo, je dejala Dremljeva.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov (ZZZS) Dušan Semolič je ob tem dejal, da je nova socialna zakonodaja posegla v načelo solidarnosti in na nekaterih segmentih znižala standard socialne države. Odzvali so se tudi na študijo inštituta o primerjavi med letoma 2011 in 2012 za število prejemnikov ter obseg višine sredstev, ki so na razpolago za izvajanje programov.
Iz leta v leto nižje število prejemnikov
Tako se je po študiji sodeč obseg sredstev v primerjavi z letom 2011 lani znižal za okoli 102,6 milijona evrov. Otroški dodatek je decembra 2011 prejemalo 296.077 upravičencev, medtem ko jih je bilo do otroškega dodatka novembra 2012 upravičenih 267.872. Zelo se je znižalo tudi število prejemnikov varstvenega dodatka (s 46.746 leta 2011 na 13.016 leta 2012) in državnih štipendij (z 41.582 leta 2011 na 28.858 leta 2012).
Po besedah izvršnega sekretarja pri ZSSS Gorana Lukiča izstopa tudi podatek, da je primerjava odobrenih pravic do redne socialne pomoči pokazala, da je bilo zaradi uvedbe nove socialne zakonodaje odobreno 10 odstotkov manj pravic. Zaradi upoštevanja otroškega dodatka v izračun za denarno socialno pomoč pa se je ta znižala slabim 13 odstotkom enostarševskih družin in dobrim 35 odstotkom velikih družin.
