»Peter Vrisk je v svojih treh mandatih, ko je vodil kmetijsko-gozdarsko zbornico, naredil veliko premalo za slovenskega kmeta. Zato zdaj delamo novo zgodbo, ki bo kmetu prinesla več. Upam, da kmetje počasi le spoznavajo, da pot z Vriskom ni dobra, saj ne prinaša napredka in dobro organizirane zbornice, kakršno bi kmetje v teh težkih časih močno potrebovali.« Branko Tomažič, predsednik društva Slovenska kmečka zveza, glasno pove to, o čemer se med članstvom ljudske stranke in med kmeti že dolgo govori in kar je pravzaprav že leta kamen spotike med vsemi, ki so tako ali drugače vpeti v slovensko kmetijstvo.
Ta torek, 14. junija, se bodo prvič po nedavnih volitvah v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) sestali novoizvoljeni člani zbornice. Nič posebnega, če ne bi hkrati volili tudi njenega bodočega predsednika. Izvolili ga bodo s tajnim glasovanjem. Kot pravijo dobro obveščeni viri, tokrat Vriska čaka poraz. Kmetom je, vse kaže, prekipelo.
Vriskov protežiranec
nima možnosti
Pojdimo po vrsti: na zadnjih volitvah KGZS je največ svetnikov sicer dobila Kmečka lista Petra Vriska, in sicer 12 od 49, kolikor jih šteje svet zbornice. A to nikakor ne pomeni, da bo odločilno besedo pri izbiri novega predsednika zbornice imel Vrisk, za kar si menda močno prizadeva. Bolj kaže, da bo to pirova zmaga za najmočnejšega posameznika v slovenskem kmetijstvu. Večina izvoljenih se je namreč po naših informacijah dogovorila za skupno oblikovanje zbornične večine in postavitev novega vodstva KGZS. Tako se zdaj kot predsedniška kandidata na eni strani omenjata Branko Tomažič in Cvetko Zupančič, dosedanji predsednik KGZS (že nekaj časa stojita z Vriskom na različnih bregovih), na drugi strani pa Rok Sedminek, ki naj bi si ga za predsednika prizadeval ustoličiti prav Vrisk. Zanimivo je, da Sedminek sploh ni kandidiral na Vriskovi kmečki listi, pač pa ga je ta spretno podtaknil Društvu SKZ. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi si Vrisk na nedavni seji izvršilnega odbora SLS s Sedminkom na vse kriplje prizadeval spremeniti sklep društva SKZ o skupnem oblikovanju večine skupaj z drugimi listami, a mu to ni uspelo. Zdaj njegovi kritiki pravijo, da je z neokusnimi pritiski izgubil tudi podporo številnih v SLS, ki so ga doslej vsaj tiho podpirali.
Plača še vedno buri duhove
Če Vrisku v torek z njegovim kandidatom ne bo uspelo in mu bo torej večina ljudi iz SKZ oziroma SLS odrekla podporo, bo to zgovoren pokazatelj, da se čas njegove ere počasi končuje. Sicer pa tokrat ni prvič, da dviga prah. Pred leti je kmete in članstvo SLS močno razburilo razkritje njegovih zaslužkov na Zadružni zvezi Slovenije, ki naj bi znašali okoli 18.000 evrov na mesec. Ker te številke javnosti nikoli doslej ni pojasnil, ga je takratni predsednik SLS Radovan Žerjav izključil iz stranke. Sedanji predsednik Marko Zidanšek pa ga je vanjo znova sprejel. »Peter Vrisk je član SLS. Povabljen je bil k sodelovanju v izvršilnem odboru SLS, katerega član je od 23. decembra 2014.« Na očitke, češ da Vrisk z denarjem drugih finančno močno podpira stranko, Zidanšek odgovarja: »Tako kot drugi člani SLS tudi Vrisk finančno podpira delovanje SLS s plačevanjem letne članarine, ki smo jo letos na moj predlog znižali na 15 evrov.«
Zadružna zveza
se ukvarja sama s sabo
Cvetko Zupančič, dosedanji predsednik SKGZ, ki ima precej resne možnosti za ponovno izvolitev, je kot kmet vse življenje povezan z zadrugo in zadružništvom. »Lani, ko je nastala kriza izjemno nizkih odkupnih cen v Evropi in Sloveniji, se je zadružna zveza kot največji poslovni kmetijski sistem slabo odzvala. Posamezne zadruge se sicer trudijo, a so poslovno nepovezane, zveza pa se ukvarja sama s sabo in reševanjem težkega položaja družb, katerih večinska lastnica je. V zadnjih dvajsetih letih bi moral zadružni sistem postati tako kapitalsko močan, da bi v tej težki situaciji pomagal zadrugam in kmetom, in ne obratno, da bodo zadruge in kmetje reševali sistem. Kajti kapital, ki so ga ustvarili naši predniki, je več ali manj že pošel, predvsem zato, ker zadružni sistem nima idej in zato nujno potrebuje prenovo. Nikoli nisem bil pristaš tega, da je treba oblast ohraniti za vsako ceno. Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije sem v tem mandatu dobro poslovno vodil in zastopal kmete po najboljših močeh. Težave v kmetijstvu so za vse kmete in kmetijstvo enake in ne smemo se ločevati na naše in vaše.«
Vrisk molči
Medtem pa predsednik SLS Marko Zidanšek pričakuje, da bodo kmetje skupaj izbrali najboljše vodstvo in s skupnimi močmi naredili največ, kar se da, za izboljšanje položaja slovenskega kmeta, ki v trenutni situaciji potrebuje odločno podporo tako svoje stanovske organizacije kot tudi države. Slednje zagotovo drži. Koliko pa je do tega prvemu med kmeti, šefu zadružne zveze Petru Vrisku, ne vemo. Vsa vprašanja, ki smo jih naslovili nanj, je namreč ignoriral. Kmetom je njegova tovrstna praksa bržkone že dobro poznana.
Kdo je
Peter Vrisk?
� Profesionalni predsednik Zadružne zveze Slovenije,
� predsednik nadzornega sveta Deželne banke Slovenije,
� predsednik nadzornega sveta Kapitalske zadruge (večinska lastnice Deželne banke),
� predsednik nadzornega sveta Semenarne Ljubljana.
| Branko Tomažič: »Vse, ki delujemo v kmetijstvu, moti to, da hoče Peter Vrisk obvladovati ves kmetijski sektor, kar je zelo slabo, saj se en človek pojavlja na vseh pogajanjih in dogovarjanjih, namesto dveh, ki bi bila močnejša in bi lahko veliko več dosegla. Pred kratkim me je neki kmet vprašal o Vrisku, češ, povejte mi, koliko je v njegovem dolgem mandatu vodenja zadružne zveze na novo ustanovljenih zadrug, koliko je novih živilskih obratov in sploh, kaj novega se je naredilo v branži pod njegovim vodenjem. Kaj lahko pokaže? Vrisk obvladuje kmetijsko zadružništvo zato, ker obvladuje Deželno banko, ta pa daje kredite kmetom in zato morajo ti biti pokorni.« |
