LJUBLJANA – Vrhovno sodišče je ugodilo pritožbi predsednika PS Zorana Jankovića na zavrnitev tožbe zoper poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), so sporočili iz PS. Tožbo je zavrnilo upravno sodišče, ki bo tako po razveljavitvi sodbe na vrhovnem sodišču o zadevi moralo ponovno odločati.
Izkazalo se je, da je imel Janković prav, ko je poudarjal, da mora nad KPK obstajati sodni nadzor, so zapisali v PS. Janković je po prejemu poročila o nadzoru KPK o premoženju predsednikov parlamentarnih strank, v katerem je pisalo, da ni prijavil za najmanj 2,4 milijona evrov premoženja, vložil tožbo na upravno sodišče zaradi varstva ustavnih pravic. Poudarjal je predvsem pravico do sodnega varstva, domnevne nedolžnosti in do zasebne lastnine ter dedovanja. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo. Janković se je pritožil na vrhovno sodišče, ki pa je ugotovilo, da je pritožba utemeljena.
Podobno tudi pri Janši
Po navedbah iz sporočila za javnost PS je vrhovno sodišče ugotovilo, da se upravno sodišče do navedb Jankovića v pritožbi konkretno ni opredelilo in zato pavšalna ocena sodišča, da je bil ves postopek pravilen in da zato do kršitev ustavnih pravic Zorana Jankovića ni prišlo, ne ustreza standardu obrazložene sodne odločbe. Vrhovno sodišče zato preizkusa zakonitosti in ustavnosti ne more opraviti, še piše. Podobno je vrhovno sodišče ugotovilo tudi pri obravnavi pritožbe predsednika SDS Janeza Janše, ki ji je nedavno ugodilo in zadevo vrnilo upravnemu sodišču v ponovno odločanje.
Vrhovno sodišče je upravnemu naložilo, da se mora konkretno in jasno opredeliti do pomembnih ugovorov Jankovića v pritožbi, ugotoviti in presoditi pravne podlage za sprejetje in objavo poročila ter ugotoviti, ali je prišlo do kršitev ustavne pravice Zorana Jankovića. |
Vrhovno sodišče je v obrazložitvi sklepa pri odločanju o Jankovićevi pritožbi opozorilo na vrsto izhodišč in nalog, ki jih mora KPK upoštevati pri obravnavi premoženjskega stanja funkcionarjev. Delovanje KPK ima v konkretnih primerih posebno družbeno težo, pa tudi posledice ter učinki delovanja in ukrepanja so lahko zelo hudi ter lahko predstavljajo hud poseg v temeljne človekove pravice in svoboščine obravnavane osebe, je zapisalo sodišče, so sporočili iz PS. KPK sme zato po mnenju vrhovnega sodišča voditi le postopke, za katere je stvarno pristojen, voditi pa jih mora po predpisanem postopku ter izdajati akte in ukrepati le v skladu in v obsegu svojih pooblastil, so še sporočili iz PS.
Ključna zakonska določba glede nalog in pooblastil KPK v okviru nadzora nad premoženjskim stanjem se nanaša na nesorazmerno povečanje premoženja. Če KPK to utemeljeno sumi, lahko državnemu tožilstvu ali drugemu pristojnemu organu predlaga, da ta v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepa. V primeru Jankovića KPK tega ni storil in do postopka ni prišlo, s čimer Jankoviću tudi ni dal možnosti, da dokaže, da se mu premoženje ni povečalo, kar ves čas trdi, spremenila se je le oblika, je menilo sodišče.
