LJUBLJANA – V spisu vrhovnega sodišča po pritožbi Janeza Janše zoper odločitev Komisije za preprečevanje korupcije se je znašlo pismo vrhovnega sodnika Gorazda Koblerja predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši. V pismu, s katerim sicer prosi za svojo izločitev iz odločanja, opisuje nenavadno pot zadeve, ki bi sicer naj bila prednostno obravnavana, Kobler pa ugotavlja, da se leto in tri mesece od vložitve tožbe dejansko na sodišču ni odločalo. Iz zapisanega izhaja, da se je zadevo le prelagalo. Sodeč po zapisanem, imajo na vrhovnem sodišču silno nenavadne odnose, nič manj vprašljivi pa niso postopki, po katerih zadeve obravnavajo.
Janši ugodili, Koblerja ni bilo Kljub Koblerjevemu pismu so odločali, a Koblerja v senatu ni bilo. Odločitev so sprejeli vrhovni sodniki Brigita Domjan Pavlin in Peter Golob ter Martina Lippai, ki je bila tudi predsednica senata. Pritožbi Janše so ugodili zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Sodbo upravnega sodišča so razveljavili in zadevo vrnili v nov postopek. Upravno sodišče pa je junija letos že drugič zavrnilo tožbo Janše, v kateri je komisiji očital neustavno in nezakonito delovanje pri nadzoru premoženjskega stanja, so sporočili iz komisije. Janša se je spet pritožil na vrhovno sodišče. |
Morala bi biti prednostno obravnavana
Iz Koblerjevega pisma izhaja, da je bila tožba vložena 25. januarja 2013, ko je bil Janša še predsednik vlade. Najprej je bila dodeljena sodniku poročevalcu Bojanu Dolencu. Kobler piše, da bi »zadeva morala biti prednostno obravnavana«.
Na sejo je bila prvič prijavljena sedem mesecev kasneje, 28. avgusta 2013, torej so šli sodniki medtem še na sodne počitnice. Avgusta niso odločali, saj so čakali še na članico senata, sodnico Milico Štern, ker so dve zadevi združili. Kobler ocenjuje, da je bil tako dejansko izločen iz odločanja,
Kobler je bil spet izločen na naslednji seji, 4. septembra 2013. A pozor, 10. 3. letos mu je bila zadeva spet dodeljena v odločanje, čeprav je bil na enem od zasedanj prej »odslovljen s pojasnilom, da lahko gre«. Pa še štiri dni pred marčevsko dodelitvijo zadeve Koblerju so imeli sejo, na katero zadeva, kot je sicer v navadi, sploh ni bila prijavljena.
Kot bi se želel nekdo norčevati
Kobler je v pismu zapisal še, da kot sodnik z 39-letno prakso, od tega 19 let na vrhovnem sodišču, vse skupaj vidi tako, kot bi se želel nekdo iz njega in njegovega dela norčevati ali pa ga želel postaviti v nemogočo situacijo. In še v skladu z zakonom in pošteno se mu ni zdelo, ampak je ocenil, »kot bi me nekdo želel postaviti v nemogočo situacijo«. Izjavo je podkrepil z zapisom, da bi tako menil vsakdo, ki bi pogledal v spis.
Kako so Janševi zrušili Koblerja
Opozoriti velja na drugo stran Koblerjevega zapisa, v katerem je Kobler opisal svojo slabo izkušnjo z Janšo in s stranko, ki jo ta vodi – ko je leta 2012 želel nov mandat namestnika predsednika Državne volilne komisije, ga je namreč Janševa SDS iz postopka izločila že v prvi fazi, Kobler pa sklep označuje za nezakonit.
Kobler pismo sklene z ugotovitvijo, da glede na opisani potek obravnavanja te zadeve na upravnem oddelku vrhovnega sodišča ni sodnika, ki bi bil »kredibilen in verodostojen obravnavati to zadevo brez slehernega suma nepristranosti«. Kot »edino pravilno odločitev« pa vidi odstop zadeve drugemu oddelku vrhovnega sodišča.
