Letos je fenološka pomlad poznejša kot v dolgoletnem povprečju 1971–2000. Po podatkih fenološkega monitoringa Agencije RS za okolje je iva (Salix caprea) v Ljubljani in Murski Soboti cvetela sedem dni pozneje. A travniki so po zadnjem dežju vendarle ozeleneli, na okrasnih vrtovih so že za velikonočne praznike ponekod zabrnele kosilnice.
Napoved V sredo in četrtek bo sončno in čez dan zelo toplo. Vreme pri nas bo sprva še pod vplivom območja visokega zračnega tlaka nad osrednjo Evropo, ki pa bo začelo slabeti. Vremenski obeti od 16. do 21. aprilaV petek popoldne ali v noči na soboto nas bo prešla hladna fronta, nato pa naj bi se nad Alpami znova krepilo območje visokega zračnega tlaka. V četrtek bo sončno in zelo toplo, pihal bo jugozahodni veter, najvišje temperature bodo po nižinah do 25 stopinj C. Krajevne padavine bodo najverjetnejše od petka popoldne do sobote dopoldne, količina pa bo majhna. Od nedelje do torka bo predvidoma suho in nekoliko hladneje. |
Regrat spomladanska strast
Regrat je navdihnil celo pesnike. Kajetan Kovič je v sonetu Taraxacum officinale v zbirki Kalejdoskop uporabil spomladanski motiv uživanja regrata. Opisal ga je takole: »pod nebom v ustih raztopi kot čisto poveličevanje strasti«. S tem je ovrednotil njegovo vlogo v slovenski spomladanski kuhinji.
Z regratom smo si bogatili prve spomladanske solate, a se je rastlina (Taraxacum officinale) ponekod že odela v cvet, predvsem ob robovih hiš in pločnikov. V zavetnih legah na Obali je prve cvetove pokazal že v prvi dekadi marca. Za ta čas je to dokaj običajno. Zaradi toplote, ki jo po napovedih pričakujemo v prihodnjih dneh, se bo marsikateri cvet dodatno odprl.
Začetek aprila zelo hladen
April je zelo nevaren za spomladanske pozebe. Med cvetenjem sadnega drevja jih povzročijo ohladitve, ki jih prinašajo vdori hladnega zraka. Z njimi se v Sloveniji srečujemo skoraj vsako leto, po navadi prizadenejo manjša izpostavljena območja, kot so doline in dna pobočij, kamor se steka hladen zrak.
Advekcijsko radiacijske ohladitve lahko prizadenejo širša območja. Prvo dekado aprila so zaznamovali pogost veter in hladna jutra. V večjem delu Slovenije se bo prva aprilska dekada uvrstila med zelo hladne.
Tudi na Goriškem, kjer je fenološki razvoj zgodnejši, je bilo v tem času nenavadno hladno.
Jutranje temperature zraka so se tudi tam v posameznih dneh vrtele le kako stopinjo Celzija nad ničlo. Povprečna temperatura zraka prve dekade aprila v Biljah je bila blizu najhladnejših v zadnjih 30 letih.
Podobno hladna so bila leta 2013, 1977, 1994 in 1979. Najhladnejših pa je bilo prvih deset dni v Biljah pri Novi Gorici v letih 2003 (6,9 °C) in 1980 (7,8 °C).
Marelice v fazi plodičev
Leta 2003 je med 6. in 9. aprilom ohladitev zajela večji del Slovenije.
Na Goriškem so se minimalne temperature zraka spustile do –5 °C, na Vipavskem do –6 °C in na Obali do –4 °C. Na prizadetih območjih je ohladitev sovpadla z najobčutljivejšimi fenološkimi fazami odpiranja rodnih brstov pri sadnem drevju.
Marelice so bile v fazi mladih oplojenih plodičev. Druge pomembne sadne vrste, kot so breskve, češnje, hruške, jablane in orehi, pa so bile glede na zgodnost sorte in izpostavljenost lege v različnih fenoloških fazah odpiranja rodnih brstov, od mišjega ušesca, balončka, prvih odprtih cvetov do polnega cvetenja.
14. april 1986 Na Rakitni se je temperatura spustila na –18,0 °C, v Kočevju na –10,5 °C, na Letališču Maribor na –9,4 °C, v Tolminu na –5,8 °C in v Sevnem nad Litijo na –4,5 °C. |
Izpostavljenost vitalnih delov rodnih brstov nizkim temperaturam je trajala več ur. Škoda je dosegla razsežnosti naravne nesreče. Najtoplejša pa je bila prva dekada v letih 2009 in 2011 (več kot 14 °C).
Jok trte pri 7 °C
Spomladi na svežih ranah rozg pa tudi na večletnem lesu opazimo kapljanje brezbarvne tekočine iz rastline. Ta pojav se dogodi v določenih razmerah, torej pri dovolj visoki temperaturi zraka in tal.
Ko so spomladi dnevne temperature zraka med 8 in 12 °C stopinj, se začne po vinski trti pretakati voda s snovmi. Solzenje se pojavi, ko se na globini njenih korenin temperatura tal dvigne na vsaj 7 °C.
Vzrok je povečanje tlaka v ksilemu, kar je skupno ime za cevčice. Te cevke prenašajo vodo od korenin do listov, kjer poteka fotosinteza. Glede na to, kako smo trto porezali, se pojavi solzenje ali kapljanje ksilemske tekočine skozi rane.
V angleško in nemško govorečih državah ga imenujejo celo krvavenje (sap bleebing, Bluten der Rebe). Sicer izraz sega še daleč nazaj, v čas rimskega imperija, ko so temu pojavu rekli solze trt.
Rez vinske trte naj bo vedno takšna, da jo čim manj poškodujemo, in pazimo, da je površina čim manjša. Tako bo solzenje spomladi manjše. Na trtah, ki so bile porezane že pozno jeseni, je solzenje manjše kot na tistih, ki so bile obrezane pozno pozimi.
Kaj lahko naredimo na sredini aprila • Lotimo se spomladanskega vzdrževanja trate. Z grabljami jih prezračimo, odstranimo trdovraten plevel in mah. • Kjer je vrtna trava visoka, jo pokosimo in shranimo na kompost. Pomešajmo jo z listjem, da ne gnije. |