LJUBLJANA – Hidrologi že nekaj desetletij opažajo, da se število in intenzivnost visokovodnih dogodkov povečujeta, po letu 2007 je ta vzorec še izrazitejši. Kot je dejal hidrolog Janez Polajnar, je to le en vidik hidroloških ekstremov, saj podobno opažajo tudi pri sušah. Vse kaže, da bodo taki dogodki v prihodnje še pogostejši in silovitejši.
Ob vodni ujmi, ki je v sredo prizadela zahodno in osrednjo Slovenijo, so se mnogi spomnili na podobne poplave pred štirimi leti, ki so jih takrat označili za stoletne vode.
Na vprašanje, kako to, da so se tako obilne padavine znova pojavile le štiri leta kasneje, Polajnar odgovarja, da izraz stoletne vode ne pomeni, da se tak pojav ne bo ponovil sto let, pač pa, da je verjetnost njegove ponovitve v roku enega leta le enoodstotna.
Izjemno veliki pretoki vodotokov so vse pogostejši
Drži pa, da so taki ekstremni hidrološki pojavi v zadnjem času vse pogostejši, dodaja. Ta trend opažajo že od 80. let preteklega stoletja, po letu 2007 pa je vzorec še značilnejši – izjemno veliki pretoki vodotokov so vse pogostejši, obenem pa vse pogostejše ekstreme opažajo tudi pri sušah.
»Glede na splošne vplive podnebnih sprememb na vodni krog vse kaže, da bodo v prihodnjih letih taki dogodki pogostejši in tudi bolj siloviti,« pravi Polajnar. Ob tem opozarja, da v zadnjem obdobju »skoraj ne mine leto, da ne bi bilo rekorda« bodisi pri visokih vodah bodisi pri sušah.
Najučinkovitejša metoda za spopadanje s temi pojavi je po njegovih besedah prilagoditev podnebnim razmeram na več področjih. »Tudi poplavam se lahko prilagodimo, ne moremo pa se jim izogniti,« pravi. Sprejeti je treba ustrezne protipoplavne in tehnične ukrepe, kot so urejanje gozdov in gradnja suhih zadrževalnikov, predvsem pa je izpostavil renaturalizacijo mokrišč, ki so naravni blažilnik hidroloških ekstremov – tako suš kot poplav.
»Vodi pustimo prostor, da se razlije«
»Resnično nas lahko reši le to, da vodi pustimo prostor, da se razlije. Da tam, kjer se razliva, ne gradimo, sploh ne pomembne infrastrukture,« opozarja Polajnar. Tako bomo preprečili nastanek večje škode v primeru poplav.
Na vprašanje, ali so bili po poplavah v letu 2010 sprejeti ustrezni ukrepi, npr. za območje Gradaščice, je Polajnar povedal, da je bil sprejet državni prostorski načrt, ki je podlaga za začetek strukturnih ukrepov v porečju Gradaščice. Načrt med drugim predvideva povečanje prepustnosti Malega Grabna, ureditev zalednega dela Gradaščice in izgradnjo najmanj enega suhega zadrževalnika v porečju Gradaščice.
Polajnar je ob tem še poudaril, da se je Agencija RS za okolje zlasti po letošnji ledeni ujmi zelo angažirala in poskrbela za očiščenje velikega dela strug, tudi v porečju Gradaščice, kjer so bili vodotoki dodatno očiščeni. Na Arsu po njegovih besedah sicer že vrsto let opozarjajo na pogost pojav izjemno obilnih padavin prav na tem območju.