Prijetni sončni zimski dnevi so se začeli, le v petek zvečer je ob prehodu hladne fronte padlo nekaj dežnih kapelj, konec tedna je bil večinoma suh. Narava se počasi že odziva na tople sončne žarke. V sadovnjakih je pestro, poteka obrezovanje sadnega drevja. To je eden najpomembnejših agrotehničnih ukrepov zanje.
Napoved V sredo in četrtek bo pretežno oblačno, predvsem na Primorskem in Notranjskem bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. V severovzhodni Sloveniji bo še delno jasno. Pihal bo jugozahodni veter. Suho vreme se bo nadaljevalo do sredine prihodnjega tedna, nato pa kaže na spremembo. Vremenski obeti od 23. do 28. februarja V četrtek in petek bodo naši kraji pod vplivom zahodnih do jugozahodnih vetrov, predvidoma v noči na soboto pa pričakujemo prehod hladne fronte. Od nedelje bo zračni tlak nad našim območjem spet porastel, v višinah bodo pihali severozahodni vetrovi. V četrtek in petek bo prevladovalo oblačno vreme. V četrtek bo občasno deževalo v zahodni ter delu južne in osrednje Slovenije, v petek pa se bodo padavine nekoliko okrepile in razširile na vso Slovenijo. Pihal bo jugozahodni veter. V noči na soboto se bo shladilo, meja sneženja se bo spuščala, lahko do nižin. V soboto bodo padavine ponehale, na Primorskem bo pihala burja. Od nedelje do torka bo suho vreme.
|
Francoska in ameriška šola
Že rimski pisec Columella je v svojih spisih omenjal rez kot sredstvo za povečanje rodnosti sadnega drevja. Vse do tako imenovane francoske šole v 19. stoletju je bilo malo znanega o rastlinskih fizioloških procesih in zato je bilo kar precej pristopov rezanja.
Mojstri, ki so znali oblikovati sadna drevesa v različne strukture in sadne žive meje, so veljali za umetnike. S stroški in ekonomiko take pridelave se v tistem času ni nihče ukvarjal.
Šele v prvi polovici 20. stoletja se je začela uveljavljati ameriška šola, ki je temeljila na spoznanjih znanosti o fiziologiji rasti in rodnosti sadnega drevja. Rez se je spremenila, saj je dokazano škodljivo, če je na mladih sadnih rastlinah pretirana, pojavljati so se začela srednjedebelna drevesa z velikimi krošnjami v obliki piramide, cepljena na bujnih podlagah, in nizka gostota sajenja.
Razvoj sadjarskega znanja
Na območju kranjske dežele so približno od sredine 18. stoletja začeli sistematično pospeševati sadjarstvo. Panoga je začela dobivati večji pomen. Po dekretu cesarice Marije Terezije so začeli sadna drevesa zasajati ob cestah. Uradna trgovinska politika sadjarstvu še ni namenjala večje pozornosti. Šele v poznejših desetletjih, ko so se v državni politiki uveljavila fiziokratska načela, je začela oblast skrbeti tudi zanj.
Pod cesarjem Jožefom II. je z upravnimi ukrepi in nagradami začela vzgajati podložnike h gojenju sadnega drevja. Poročila o stanju kmetijstva, ki jih je predpisal dvorni dekret iz leta 1782, so morala vsebovati tudi podatke o sadjarstvu. A prizadevanja za pospeševanje sadjarstva v zadnjih desetletjih 18. stoletja niso imela večjih uspehov.
Razmere niso bile ustrezne, manjkala sta sistematičen pouk o sadjarstvu in organizirana preskrba z žlahtnimi sadnimi drevesi ter cepiči. Sadjarstvo je šele v sredi 19. stoletja postalo panoga kmetijstva.
Vse do takrat je to zanimalo predvsem ljubitelje, na primer graščake ali večje posestnike, samostane in razne izobražence, ki so v svojih vrtovih gojili in zbirali različne sadne rastline.
Gojenje pa je zahtevalo določeno specifično znanje, ki ga druge kmetijske rastline niso potrebovale, in večje finančne vložke.
Prvi poskusi, da bi se več sadjarskega znanja preneslo med preproste kmečke ljudi, so se pri nas začeli po letu 1870, ko so v nekaterih osnovnih šolah so organizirali dopolnilni pouk iz kmetijstva, ki je najpogosteje vseboval sadjarstvo.
Kaj moramo vedeti pred rezjo
Poznavanje rodnega lesa in zakonitosti rasti so osnova za pravilno rez. Če se je lotimo sami, je primerno, da obiščemo tečaj rezi ter preberemo kakšno strokovno knjigo. Najprej moramo razlikovati cvetne od lesno-listnih brstov, kar nam pomaga oceniti rodnost drevesa.
Rez je agrotehnični ukrep, ki ohranja ravnovesje med vegetativno rastjo in rodnostjo sadnih dreves. Pogosto zaradi različnih dejavnikov nastanejo motnje v tem ravnovesju, kar se lahko kaže v zelo bujni rasti. Prebujno drevo lahko negativno vpliva na kakovost plodov, rodnost drevesa in tudi kakovost varstva rastlin. Bujna rast zmanjša tudi osvetljenost v notranjosti krošnje, kar vpliva na manjši in slabši pridelek.
Kdaj lahko začnemo rez
Zaradi obilice dela pred brstenjem moramo v večjih nasadih zimsko rez izvesti že v prvem primernem vremenu, lahko pa že po obiranju ali novem letu.
Na vrtovih z manjšim številom dreves pa režemo šele, ko se prebudijo iz zimskega spanja in temperature niso prenizke.
Z rezjo tako dosežemo bolj umirjeno rast, ker s tem veliko hrane dobesedno zavržemo. Če je prezgodnja, pa je rast pozneje bolj izrazita. Najprej režemo breskve, nato jablane, hruške, slive, in najpozneje marelico.
22. februar 1990
Zlasti na Primorskem je bilo v sončnem vremenu čez dan pomladno toplo, ponekod je bila izmerjena najvišja februarska temperatura v zadnjih desetletjih. V Vedrijanu v Goriških brdih se je ogrelo do 24,0 °C, v Novi Gorici je termometer pokazal 22,4 °C, na Letališču Portorož 22,2 °C, v Kubedu v Istri 21,0 °C, v Tolminu 20,6 °C in v Ratečah 17,1 °C.
Kaj postorimo v sredini februarja
• V tople grede sejemo zgodnjo glavnato solato. V zabojčke na okenskih policah lahko sejemo že vso zgodnjo zelenjavo.
