LJUBLJANA – Pretekli konec tedna se je marsikdo spraševal, ali se niso vremenoslovci spet zmotili pri napovedovanju obilnega sneženja in vetra. Veter je nevšečnosti sicer res povzročal, je pa bila snežna odeja, ki smo jo dobili, nekoliko (ali precej) manjša od sprva napovedane.
Zdaj so v Agenciji RS za okolje (Arso) objavili povzetek opozarjanja na pričakovane zimske razmere, s katerim dokazujejo, da njihove napovedi niso bile prav nič pretirane. Kot pravijo, je osnovna naloga državnih meteoroloških služb opozarjanje na pričakovane nevarne vremenske razmere, Arso pa pri tem uporablja izračune meteoroloških modelov za simulacijo dogajanj v (zlasti modela ECMWF in ALADIN). Modelske napovedi so več dni zaporedoma kazale veliko verjetnost močnega sneženja nad Slovenijo in bližnjo okolico, ob tem pa se je med četrtkom, 5. februarjem popoldne, in petkom obetal tudi močan veter. Skladno s tem so objavili tudi opozorilo.
V četrtek zjutraj so znižali stopnjo ogroženosti
V sredo popoldne so na podlagi zadnjih modelskih izračunov in visoke stopnje verjetnosti za razvoj takega vremenskega scenarija objavili najvišjo stopnjo ogroženosti (nov sneg za petek: severo- in jugovzhodna Slovenija; veter za četrtek in petek: jugozahodna Slovenija).
V četrtek zjutraj so za petek znižali stopnjo ogroženosti za sneg (severovzhodna Slovenija), obdržali pa opozorilo najvišje stopnje za območje jugozahodne Slovenije za četrtek in petek – zlasti zaradi pričakovanih težav v prometu. V četrtek dopoldne so na tiskovni konferenci poudarili, da največ težav pričakujejo od četrtka popoldne do petka popoldne na Primorskem (izredno močna burja) in v petek ves dan na jugovzhodu Slovenije (obilno sneženje, snežni zameti).
Še enkrat bi ravnali enako
»Vremenska situacija in postopki v tem obdobju bodo predmet še nadaljnjih analiz, a bilo bi povsem neodgovorno, če ob razpoložljivih izračunih in verjetnostih za uresničitev neugodnih vremenskih scenarijev ne bi ravnali, kot smo,« so prepričani. Menijo tudi, da so se opozorila v javnosti preveč potencirala in hkrati posploševala, ob tem pa so se sprejemale odločitve o previdnostnem ravnanju tudi na območjih, za katera v četrtek najvišja stopnja ogroženosti ni več veljala.
»Vsekakor smo težave v prometu zaradi sneženja in snežnih zametov pričakovali tudi v osrednji in severni Sloveniji, a ne tako izjemne. Res je, da se niso uresničile pričakovane količine sneženja na območju Ljubljane in severne ter večjega dela severovzhodne Slovenije,« nadaljujejo pri Arsu, kjer pa so ugotovili, da je bilo opozarjanje na nevaren vremenski dogodek kot celota povsem smiselno, vključno z izdanim opozorilom najvišje stopnje. »Na Primorskem je burja ne le ovirala promet, ampak povzročila tudi škodo na električnih daljnovodih in strehah. Na Dolenjskem, Kočevskem in v Beli krajini je zapadlo med četrtkom opoldne in petkom zvečer med 50 do čez 70 cm snega. Dejansko so se snežni zameti začeli že približno 10 km južno in vzhodno od Ljubljane.«
Ljudje so bili zaradi opozoril previdnejši kot sicer
Kljub burnemu vremenskemu dogajanju v četrtek in petek ni bilo večjih nesreč in človeških žrtev. »Prepričani smo, da v veliki meri ravno zaradi pripravljenosti, načrtovanja in previdnostnega ravnanja prebivalcev in ustreznih služb ter ustanov – na podlagi meteoroloških napovedi in opozoril ob tovrstnih dogodkih, ki niso pogosti,« še dodajajo.
