Na Goriškem so ostale blizu 10 °C, v višjeležečih predelih Gorenjske so bile celo pod 4 °C, v visokogorju pa se je ohladilo pod ničlo. Na Kredarici je zapadlo 5 cm snega.
Vremenski obeti |
V dveh dneh je padlo med 80 mm in nekaj čez 100 mm dežja na delu Gorenjske in Bovškem, v visokogorju Gorenjske celo več kot 110 mm, več kot 40 mm na Koroškem in delu Gorenjske, v večjem delu Slovenije pa med 20 in 30 mm, najmanj, pod 10 mm, ga je padlo v Vipavski dolini, na Krasu in ob Obali.
Zaključna škropljenja
Par tednov pred obiranjem poznih sort jablan in hrušk v nasadih, kjer pozeba ni prizadela pridelka, kmetijske svetovalne službe za varstvo rastlin priporočajo zaključna škropljenja za preprečevanje okužb s poznim škrlupom in skladiščnimi boleznimi.
Zaradi močne rose in dežja v obdobju do obiranja poznih sort jablan lahko tudi v ekoloških nasadih pričakujemo stopnjevanje širjenja različne pegavosti in sajavosti.
Ponekod, kjer je nasade prizadela spomladanska pozeba, je med dozorevanjem dobro opazna razlika med mikrolokacijami, saj so jabolka na nižjih predelih izrazito bolj poškodovana.
Še 60 dni do zrelega grozdja
Po starem vinogradniškem pravilu je od začetka cvetenja do zrelega grozdja potrebnih najmanj 100 dni. Iz oplojenih cvetov se razvijejo najprej drobne jagode, ki imajo na začetku malo sladkorja in veliko kisline. V fazi rasti se debelijo. V fazi zorenja pa se kisline zmanjšujejo in sladkor se povečuje do faze polne zrelosti. Zorenje jagod je čas, ko trta potrebuje veliko sonca ter malo padavin. Če je v tej fazi vreme hladno in pogosto dežuje, bo letnik po količini bogat, po kakovosti pa slab.
V naših razmerah se začne zorenje pri nekaterih sortah julija, večinoma pa avgusta in traja od 20 do 60 dni. V tem obdobju se zgodijo pomembne morfološke in fiziološke spremembe. Zelena barva pri belih sortah se spreminja v rumenkasto z raznimi odtenki in jagode postanejo prozorne.
Večina sort vinske trte v severovzhodni Sloveniji že prehaja v faze zorenja, nekatere zgodnje pa že mehčajo jagode. Tudi drugod po Sloveniji vinska trta prehaja v zorenje, ponekod se začenja barvanje jagod. Nevarnost za širjenje peronospore in oidija vinske trte še obstaja, predvsem na območjih, kjer se pojavljajo močna rosa in pogoste plohe.
Obdobje ambrozije
Pelinolistna ambrozija je povzročiteljica alergij na cvetni prah. V program fenološkega monitoringa ARSO, kjer opazujemo začetek njenega cvetenja, je bila uvrščena leta 2004.
Podatki kažejo, da povprečno zacveti v prvi polovici avgusta, v letih, ko so vremenske razmere ugodne, lahko tudi bolj zgodaj. Letos so bili ponekod prvi cvetovi opaženi že v zadnji dekadi julija. Višek cvetenja dosega avgusta in tudi še na začetku septembra.
Njeno nezadržno širjenje v Evropi je vse večji problem za zdravje prebivalstva.
Tudi na kmetijskih površinah kot plevel povzroča velike dodatne stroške. Obremenjenost ozračja s cvetnim prahom ambrozije spremlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. V sodelovanju z ARSO pripravi napoved cvetnega prahu v zraku v okviru biovremenske prognoze, ki je objavljena tudi na spletni strani ARSO: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/weather/bulletin/bio/.
Širjenje preprečujemo tako, da tej rastlini preprečimo, da cveti in semeni. To v praksi pomeni, da je treba odstraniti rastline s koreninami vred ali njihov nadzemni del tako, da se v tej rastni dobi ne obrastejo več.
15. avgust 2008
Zvečer je silovito neurje z močnimi sunki vetra in veliko točo opustošilo nekatere predele vzhodne Slovenije.
