Kdor se vozi z vlakom na morje, pozna Divačo kot pomemben kraj za železniški promet. Poznavalci kulture vedo, da je bila tukaj rojena prva slovenska filmska diva Ida Kravanja z umetniškim imenom Ita Rina in da je v njeni rojstni hiši muzej slovenskih filmskih igralcev. V bližini Divače so sami kraški biseri, od Divaške jame do Škocjanskih jam, v bližini sta Vilenica in legendarna Lipica.
V poznem srednjem veku je bil kraj le zaselek kmetov, ki so redili ovce. Toda tržaško pristanišče je spodbujalo promet tudi v notranjosti, zato je Divača dobila večji pomen. Cerkev sv. Antona Puščavnika, od starega dela kraja še vedno najbolj prevladujoča arhitektura, je bila zgrajena leta 1603. Valvasor je pisal, da je na tem kraju stala že prej, v njej pa so našli kelih z napisom: 1585, Mathias Deles a Divaz. Ima tri oltarje, ki so bili posvečeni leta 1636. Cerkev je enoladijska, v baročnem slogu. Na vhodnem portalu je letnica 1856 s trikotnikom z božjim očesom in žarki. Stoji malo naprej od muzeja v središču kraja in priča o njegovi zgodovini.
Škrateljnova domačija s koreninami iz 17. stoletja velja za najstarejšo ohranjeno kraško domačijo in je izjemni spomenik kmečkega stavbarstva. Tu je bila nekdaj gostilna s prenočišči in prostornimi kmečkimi poslopji, kjer so se ustavljali furmani z utrujeno vprežno živino. Domačijo so sestavljali bivalni del, gospodarski poslopji, borjač s kamnitim trebušastim vodnjakom, vrtača ter suhozid, ki je obdajal vse skupaj. Danes si v hiši lahko ogledamo dve stalni razstavi. V nekdanjem bivalnem delu v Škrateljnovi hiši je prva, posvečena prvi slovenski filmski zvezdi Iti Rini, ki se je leta 1907 rodila v Divači, v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja pa je zasijala na evropskem in svetovnem filmskem nebu. Postavitev, posvečena slovenskim filmskim igralcem, pa je na ogled v nekdanji štali s senikom. Za različne delavnice, predavanja in projekcije filmov služi nekdanji hram s skednjem, preoblikovan v multimedijsko dvorano. V poletnih mesecih pa filme predvajajo po programu v letnem kinu, ki je na borjaču Škrateljnove domačije.
Danes na pomen železnice opominja muzejska 17-metrska parna lokomotiva, ki stoji ob železniški postaji. Klasična lokomotiva je bila narejena leta 1922, njena največja hitrost je bila 50 km/h, tovor pa je zadnjič vlekla na istrski progi 4. maja 1977. V tem času se je tudi končalo obdobje parne vleke. V bližini se je ohranil zanimiv vodni zbiralnik, ki je igral pomembno vlogo pri oskrbi lokomotiv z vodo.
Nedaleč od Divače, sredi travnatega Ležeškega Gabrka pod Vremščico, je divaško letališče, eno najstarejših še delujočih v Sloveniji. Uredili so ga že med prvo svetovno vojno za potrebe avstro-ogrskega vojnega letalstva, ki je tu preizkušalo nova letala za spopade na soški fronti.
V Škocjanu je v obnovljenem J'kopinovem skednju na ogled bogata etnološka zbirka, ki prikazuje postopek obdelovanja zemlje in pridobivanja žita v dobi, ko se je oralo z živino. Med zanimivimi kraškimi domačijami v Parku Škocjanske jame je Vnckova v Matavunu, primer avtohtonega kmečkega stavbarstva, njena posebnost pa je spahnjenca, kuhinjski prizidek z odprtim ognjiščem.
Iz Divače so vam odprte poti na vse strani. Morda ste se leta in leta vozili mimo kraja, ne da bi vedeli, kaj skriva. Ko ga enkrat spoznate, se boste zagotovo še vrnili.