Na obnovljenem gradu Strmol in v obeh objektih pod njim bo ekipa državnega protokola z Brda tržila 11 grajskih salonov, ki so jih poimenovali po članih družine Rada in Ksenije Hribar, ter še tri dvorane v obnovljenih objektih. Mladoporočenci lahko, denimo, izberejo Radov apartma ali Ksenijino sobo, ki jih bodo tržili po 180 evrov na dan, šest enoposteljnih sob si lahko privoščite za 80 evrov. »Temeljito smo se pripravili na to, da bodo strmolske zgodbe pristne, kot upravljavci odpiramo vrata v razkošje preteklosti. Vsem, ki si bodo tega zaželeli, jamčimo diskretnost. Znamo in zmoremo – vse od nastanitev do vrhunske kulinarike,« sporoča Iris Kociper Haas, v. d. direktorice JGZ Protokolarne storitve Republike Slovenije.
58 preprog
Vso opremo v gradu in umetniška dela so restavrirali in postavili tja, kjer so vseskozi bila. Na Strmolu je med drugim 58 preprog, v Hribarjevem salonu je glasbena omara z gramofonom in bogato zbirko plošč s klasično glasbo. Med najstarejše kose pohištva spada tako imenovana augsburška črna omarica iz leta 1746. Da se je lahko dvignil zastor nad vsemi zgodbami Strmola, je zaslužna tudi mag. Nika Leben, konservatorska svetnica kranjske območne enote Zavoda za varovanje kulturne dediščine. Njen vodnik po obnovljenem gradu je tik pred izidom. Evropa je prispevala 85-odstotni delež obnove, ki je stala je 3,6 milijona, dober milijon manj od načrtovanega.
Smrt nad vasjo
Svetovljan Rado Hribar, ki je pilotiral trisedežno letalo angleške tovarne De Havilland, se je v Strmol in okolico najbrž zaljubil prav med poleti nad Gorenjsko. Kot piše Lebnova v vodniku, je k nakupu Strmola prispevalo tudi prijateljstvo Rada z lastnikom deset kilometrov oddaljenega gradu Brdo, Pavlom Karadordevićem. Del Radove zgodbe je tudi Ksenija, prva jugoslovanska pilotka in vnukinja takrat najbogatejšega Slovenca iz družine Gorup pl. Slavinski. Ksenija je veljala za ekscentrično in razgledano avanturistko. Ljubila je živali, po Tivoliju se je sprehajala z 1,5-metrskim krokodilom in uživala življenje. Z Radom se je poročila leta 1926, zapustila ga je zaradi oficirja Glišića, učitelja jahanja v ljubljanskem kolizeju, s katerim je odšla v Srbijo. Rado je v njeni odsotnosti 1936. kupil grad in najel arhitekta Miha Osolina, da ga je preuredil v razkošni podeželski dvorec. Tri leta pozneje se je Ksenija na Strmol vrnila z mamo, Rado pa je dosegel razveljavitev njene poroke z Glišićem. Na Strmolu sta se simbolično ponovno zaročila.
Tretjega januarja 1944 je zakonca Hribar skupina Kokrškega odreda odpeljela v gozd. Tri dni zatem so ga umorili, točna lokacija nekje nad vasjo Mače pri Preddvoru je še vedno neznana. Po drugi svetovni vojni je Strmol, eden redkih neizropanih gradov pri nas, postal počitniški dom političnega vrha, natančneje izvršnega sveta. Ropanje je preprečil Ivan Maček - Matija, ki je tja postavil oboroženo stražo. Medtem so osvoboditelji iz hercegovske brigade opustošili in uničili dobrih deset kilometrov oddaljen grad Brdo. Na Strmolu je leta 1561 prenočil tudi Primož Trubar, prvi mož slovenskega protestantizma.
Zlato pod hribom
Stroka se je tematsko lotila zgodovine gradu Strmol na Gorenjskem. V Kroniki, časopisu za slovensko krajevno zgodovino, je 17 avtorjev s filigransko natančnostjo objavilo vse o nastanku, pozidavah, širitvah in seveda ljudeh, ki so živeli pod Dvorjanskim hribom. Tega so nekoč alkimisti razglasili za nahajališče zlata. O iskanju rude še danes pričajo zaraščeni ostanki kopov. A kaj dlje od odkritja male zlate žile niso prišli.
