KRANJ – Ni znano, ali je postavljavec srhljivega ptičjega strašila navdih našel v vislicah, ki smo jih risali kot otroci, medtem ko smo se igrali istoimensko črkovno igro, znano in nedvoumno pa je, da je brezčutnež iz lesenih kolov zgradil vislice in nanje obesil mrtvo sivo vrano. Njene noge je z žico pritrdil na vislice, da ptičja glava v poletnem vetrcu nekontrolirano mahedra navzdol. Takšno ptičje strašilo je postavljeno na zahodnem obrobju gorenjske metropole, in to le nekaj metrov od ceste, ki kranjsko naselje Stražišče povezuje z Zgornjimi Bitnjami.
Okrutno metodo preganjanja ptic, ki bi si hotele za obed privoščiti zelje, smo opazili pred nekaj dnevi. Glede na to, da kadaver na vislicah deluje dokaj sveže, saj se še ni začel razkrajati in ga ne napada mrčes, ga je brezvestnež tja verjetno postavil malce prej. Če je stvaritelj ptičjega strašila vrano v teh dneh tudi ustrelil in za to ni imel odločbe o izrednem odstrelu sivih vran, je kršil uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob, ki lov na sivo vrano dovoljuje med 10. avgustom in 28. februarjem. Omenimo še, da zakon o divjadi in lovstvu za tiste, ki lovijo divjad zunaj lovne dobe, predpisuje od 420 do 1200 evrov kazni.
Kadaver bi morali varno odstraniti
A tudi če je siva vrana, ki je končala na vislicah, umrla naravne smrti, je tisti, ki jo je našel, nikakor ne bi smel natakniti na vislice, temveč bi moral poskrbeti za ustrezno odstranitev kadavra. »Za poginulo divjad velja, da obstaja upravičen sum na pogin zaradi bolezni, zato mora najditelj poklicati veterinarsko higiensko službo, ta pa mora kadaver varno odstraniti. Obstajajo številne zoonoze, torej bolezni, ki se lahko prenesejo na človeka (vključno s ptičjo gripo), zato kadavrov poginule divjadi naj ne bi odstranjevali lovci ali občani,« je pojasnil Srečko Žerjav z Lovske zveze Slovenije in poudaril, da čeprav vrane »povzročajo vse več škode na kmetijskih površinah, ki jih plačujemo lovci, je nanje dopusten samo lov v skladu z zakonskimi in etičnimi normami.«
Toda: saj niti ni pomembno, kako je ta siva vrana končala življenje. Ne brez razloga so se lahko tisti, ki so že videli to ptičje strašilo, le zgroženo vprašali: »Pa kaj je tistemu, ki ima takšen odnos do živali? Kaj če bo naslednjič na takšnih vislicah končala mačka, pes, srna...?«
Naj tistemu, ki je vrano v opozorilo drugim obesil nad zelnik, razodenemo, da so z obešenimi vranami nekdaj odganjali ptiče s polj. Nekdaj. To pomeni pred davnimi časi, menda pred sto leti in več. In naj postavljavcu vranjega strašila čisto za konec še zelo počasi in z dolgimi presledki med besedami prišepnemo, da se zdajle piše leto 2013 in da je razstavljanje mrtvih ptic preživeta, neprimerna, kruta in – predvsem – nemoralna metoda.
| Pred leti podobni prizori v bližini Le nekaj kilometrov iz Kranja, tik ob gorenjski avtocesti, so že pred leti visele mrtve sive vrane. Tudi takrat je bilo poletje in tudi tistikrat so vrane, obešene na daljnovod oziroma lesen kol, na srhljiv način varovale polje z zeljem. Mrtve vrane, ki so visele v Naklem in tudi v bližnjih Žejah, so takrat požele vsesplošno zgražanje domače javnosti. Kaj so si o takšnem načinu preganjanja ptic mislili tujci, ki so na vrhuncu turistične sezone drveli po gorenjski avtocesti, pa si tudi lahko mislimo... |
Objavljamo pojasnilo, ki nam ga je posredoval Andrej Križnar
»Na sliki ni nikakršen kadaver, ampak ptičje strašilo za odganjanje vran. Vrana obešena na drogu je preparirana in nabavljena pri preparatorju. Zakonodaja ne prepoveduje take izvedbe ptičjega strašila. V tem primeru ne gre za nobeno okrutnost, temveč edino učinkovito sredstvo za odganjanje nadležnih ptičev, ki povzročajo veliko škodo.«
