LJUBLJANA – »Obupne so, vam povem. Spomladi, ko gnezdijo in valijo, še posebno. Postanejo napadalne in izgleda, kot da jih prav nič in nihče ne more ustaviti. Včasih se bojim stopiti iz hiše, enkrat so med sprehodom napadle sestrinega psa.« Tako nam pove naključna Ljubljančanka, ki jo srečamo v bližini vrtca Jelka na Vodovodni ulici v Ljubljani. Včeraj zjutraj so tja prihiteli gasilci. Poklicala jih je ravnateljica, ker je otroke ogrožala – vrana!
Postajajo vse bolj domače
»Nanjo so me prvič opozorili v petek popoldne, ko je iz gnezda padel vranji mladič,« razloži ravnateljica vrtca Nada Verbič. »Očka, ki je prišel po otroka, ga je našel na igrišču. Skupaj z vzgojiteljem, ki je bil v popoldanskem dežurstvu, sta ptiča spravila na varno. Vrane so v tem obdobju zelo zaščitniške do svojega naraščaja, in če bi mladiča prijel kakšen otrok, bi ga vrana lahko napadla,« meni ravnateljica.
Včeraj zjutraj so ptico spet opazili na igrišču. »Vrtec preletavajo že kar nekaj časa, a v zadnjem obdobju so postale zares domače. Ker smo seznanjeni s problematiko sivih vran v Ljubljani, smo poklicali gasilce, da vrano odstranijo in pregledajo območje. Našli so gnezdo in ga zdaj preselili drugam.«
Kot je še poudarila, otroci niso bili v nevarnosti. »Tudi prestrašeni niso bili, ker smo trezno odreagirali. Zelo pomembno pa je, da so vzgojitelji in celotno osebje vrtca seznanjeni s to problematiko in da znajo v takšnih primerih ustrezno ukrepati.«
V Berlinu divji prašiči
Vrane postajajo z vsakim letom številnejše in za prebivalce bolj moteče, že nekaj časa opozarjajo na Lovski zvezi Slovenije (LZS). Po njihovem mnenju je »vranja problematika pri nas pereča že nekaj let, sodeč po izkušnjah iz tujine pa se bodo razmere še poslabšale«. Poleg tega, da občasno napadejo ljudi, ker branijo svoje mladiče, lovci opozarjajo tudi, da ubijajo manjše ptice, s katerimi se hranijo.
Vrane, zlasti sive, v mestih lažje najdejo hrano kot v naravi, tu so tudi bolj varne pred plenilci. »Podoben pojav opažamo pri nekaterih drugih živalskih vrstah, kunah, lisicah in nekaterih vrstah ujed. Kune belice, na primer, so v Sloveniji zaradi škode, ki jo povzročajo v naseljih, že problematične. Iz Berlina poročajo celo o približno 5000 divjih prašičih, ki živijo v mestu, njihovega števila pa ne morejo nadzorovati. Gre za trend, ki ga opažamo pri nekaterih živalskih vrstah, ki se prilagodijo bivanju v bližini ljudi ali celo v strnjenih naseljih in tudi zato njihovo število narašča,« še pravijo na lovski zvezi.
Največkrat opraskajo po glavi
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pravijo, da se problematike sivih vran v naseljih zavedajo. »Zato je bil lani objavljen javni razpis za izbiro ciljno raziskovalnega projekta z naslovom Značilnosti, problematika in upravljanje populacij sive vrane v urbanem okolju. Z njim želimo ugotoviti številnost sive vrane v mestih, proučiti njene vedenjske vzorce, identificirati probleme, ki jih povzroča (napadi na ljudi, škoda na avtomobilih, škoda zaradi iztrebkov …), ter pripraviti predloge za reševanje teh problemov.« Kot so nam še sporočili z ministrstva, bodo projekt končali junija prihodnje leto.
Leta 2012 je MKGP vsem izobraževalnim ustanovam poslal dopis, v katerem je poudarjeno, da lahko v zelo redkih primerih pride do napadov sivih vran na ljudi, kadar se ti preveč približajo njihovim mladičem. »Večinoma gre za simulirane napade z bližnjim preletavanjem, izjemoma pa lahko pride do fizičnega napada. S privajanjem ljudi na vnovično sobivanje z vranami v mestih se da takšnim konfliktnim situacijam v pretežni meri izogniti,« pravijo na ministrstvu.
V večini primerov fizičnega napada so posledice največkrat praske po koži na glavi ali na drugih izpostavljenih delih telesa. Znani so tudi primeri, ko so bile poškodbe hujše in je bila potrebna ambulantna oskrba. »Zaposleni v ustanovah naj bodo pozorni na morebitna gnezda sivih vran na območjih, kjer se pretežno zadržujejo otroci. Še posebno naj bodo pozorni na gnezda, ki niso visoko v krošnjah dreves, temveč so v spodnjih delih krošenj. Drevesa naj bodo tako vzdrževana, da ne bodo dopuščala gnezdenja preblizu tal,« še svetujejo na ministrstvu.
Kaj storiti, če vas napade vrana?
Od konca maja do sredine junija se mladiči sive vrane pripravljajo za samostojno letenje in lahko pri tem izjemoma padejo iz gnezda. Pri tem so bolj ranljivi, zato siva vrana dojema vse, ki se jim približajo, kot grožnjo. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarjajo, naj bodo ljudje pozorni zlasti takrat, ko sive vrane gradijo gnezda: »Če ocenijo, da bi bilo gnezdo lahko problematično, naj pravočasno poskrbijo za njegovo odstranitev oziroma naj ustrezno vzdržujejo drevesa. V času do sredine junija svetujemo ljudem, da so bolj pozorni na nenavadno vedenje sivih vran. Če ptice napadejo, naj mirno zapustijo kraj dogodka ter se ga nekaj dni izogibajo. O tem naj obvestijo lastnika površine, kjer se je zgodilo, da bo ta o tem obveščen in bo spremljal nastalo situacijo. Če se bodo napadi še nekaj dni nadaljevali, naj o tem lastnik površine obvesti lovsko inšpekcijo ali ministrstvo.«