LJUBLJANA – Afera Prijatelji v stečaju je na ravni ocenjevanja strokovnega in etičnega dela sodnikov dobila epilog. Personalni svet vrhovnega sodišča je namreč zavrnil pritožbi predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Antona Panjana, ki ju je vložil proti oceni sodniške službe za nekdanji stečajni sodnici Dido Volk in Jelko Rozman, piše današnje Delo.
Bo Rozmanova celo napredovala?
V veljavi tako ostajata oceni personalnega sveta ljubljanskega višjega sodišča, in sicer, da sodnica gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča Dida Volk ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (to znotraj sodstva šteje za negativno oceno), sodnica istega oddelka Jelka Rozman pa jih (to znotraj sodstva šteje za srednje pozitivno oceno). Sodniška kariera Volkove je tako začasno zamrznjena, dokler personalni svet višjega sodišča ne spremeni njene ocene sodniške službe. Rozmanova, sicer vpletena v zadevo HKS Sicura, ki je privedla do obsodilne sodbe nekdanjega stečajnega upravitelja Branka Goršeta, pa lahko celo napreduje.
Po informacijah Dela odločitev personalnega sveta vrhovnega sodišča znotraj sodstva zelo različno odmeva. Mnogi sodijo, da bo javnost – tudi v zvezi z nedavno odločitvijo personalnega sveta mariborskega višjega sodišča v zadevi Tovšak – zdaj še bolj prepričana, da vrana vrani ne izkljuje oči.
Sporne nagrade prijateljem
T. i. afera Prijatelji v stečaju je odjeknila po medijskem poročanju o domnevno spornih stečajnih postopkih, v katerih naj bi sodniki stečajnim upraviteljem, s katerimi prijateljujejo, pripisovali sporne nagrade. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je lansko jesen prijavilo šest upraviteljev – Melito Butara, Igorja Bončino, Maksimiljana Galeta, Marka Drobeža, Mojco Breznik in Katarino Benedik – zaradi domnevnega kršenja stečajne zakonodaje. Pod drobnogled so vzeli tudi sodnike okrožnega sodišča v Ljubljani Dido Volk, Jelko Rozman in Gregorja Collautija, ki so z njimi sodelovali v postopkih.
Pretirana medijska pozornost?
Zbornica upraviteljev je upravitelje oprostila odgovornosti. Tudi ocene sodniške službe, ki jih je na zahtevo predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše za tri sodnike izdelal personalni svet ljubljanskega višjega sodišča, so pokazale, da jim bolj ali manj ni mogoče očitati ničesar. Panjan je nato pritožbe vložil, ker je zadeva, kot je takrat pojasnil, negativno zaznamovala delo ljubljanskega okrožnega sodišča, čeprav je bila morda medijsko pretirano izpostavljena. Po njegovem je namreč prav, da se primer obravnava na obeh stopnjah, torej po pritožbi proti oceni personalnega sveta višjega sodišča še pred personalnim svetom vrhovnega sodišča.
