NA SLOVENSKIH TRŽNICAH

Vonj po ribah

Objavljeno 15. junij 2014 11.50 | Posodobljeno 15. junij 2014 11.50 | Piše: Tina Podobnik

Na tržnicah je velika izbira morskih dobrot, tudi če niso pri morju. Najbolj priljubljene so orade, najdražji brancini. Po krivem podcenjene sardele so prijazne do zdravja in tudi denarnice.

Naj se bogastvo morja vsaj enkrat na teden znajde na naših jedilnikih. Foto: Tina Podobnik

Sonce in morje. Topel vetrič in vonj borovcev. Dim, ki se vali iznad žara, na katerem se pečejo ribe. To je poletje, tisto pravo, ki smo ga že nestrpno čakali in je s prvim letošnjim vročinskim valom vendar privelo do nas. A medtem ko nas do poletnega čofotanja verjetno loči še vsaj nekaj dni, če ne tednov, se vendar lahko prepustimo vsaj tistemu prvemu okusu morja, ki pa ga skozi vse leto lahko ujamemo na krožnik. Okus rib, ki v sebi nosijo za naše telo pravo zakladnico dobrot, a se vendar žal vse preredko znajdejo na našem jedilniku. Deloma morda zaradi cen, deloma pa, ker smo bolj navajeni v ponev vreči zrezek. Kljub prigovarjanju zdravnikov, naj v naši kuhinji vsaj enkrat, še raje pa dvakrat na teden zadiši po morju.


Tržnica Ljubljana Center

1 kg gojenih orad (porcijskih) 8,9–12,5 evra
1 kg gojenih brancinov (porcijskih) 9,3–13,9 evra
1 kg velikih orad 17,2–17,9 evra
1 kg velikih brancinov 18,9–22,5 evra
1 kg sardel 4,5 evra

Tržnica Maribor

1 kg gojenih orad 8,2 evra
1 kg divjih orad 27,4 evra
1 kg gojenih brancinov 9,2 evra
1 kg sardel 4,6 evra

Tržnica Koper

1 kg gojenih orad 14,16 evra ali 18 evrov
1 kg gojenih brancinov 14,16 evra ali 18 evrov
1 kg divjih brancinov 25 evrov
1 kg sardel 5–6 evrov

 

Sprehod skozi ribarnico na osrednji ljubljanski tržnici, ki se skriva v notranjosti pod Plečnikovimi arkadami, je vsekakor svojevrstna izkušnja. Nosnice ti napolni močan vonj po ribah, da se ribjim sladokuscem lahko že tam in tedaj pocedijo sline, oči pa napolni pogled na pulte, ki se šibijo pod morskim bogastvom vseh vrst, barv in oblik. Od drobnih sardel in sardonov, priljubljenih orad in brancinov, roparskih zobatcev in vsaj na prvi pogled strašnih kovačev ter grdobin pa do ljubkih školj, rožnatih škampov ter hobotnic in lignjev. A kupci so, vsaj preteklo soboto, najbolj pozorno opazovali srebrnkaste orade. Za kilogram porcijskih bomo odšteli okoli 9 evrov, cena pa lahko poskoči še za vsaj tri, medtem ko lahko pri večjih – najmanj 600-gramskih – temu pridamo še petaka. Kar je malce manj od cen, ki so jih trgovci pripisali brancinom, ki jih pod devet evrov in pol skoraj ne moremo dobiti, medtem ko lahko za večje pripravimo kar dvajsetaka, nekaj centov gor ali dol.

Malce cenejši je okus morja v štajerski prestolnici, kjer bomo za kilogram orad odšteli dobrih osem evrov, za brancine pa še evro več. Če pa bomo imeli srečo in naleteli na ponudbo divjih, bomo denarnico osušili za dobrih 27 evrov. Kar je za dvoevrski kovanec manj, kot nas v Kopru stane kilogram divjih brancinov, čeprav se na naši obali v splošnem lahko pohvalijo s še malce bolj zabeljenimi cenami. Kilogram porcijskih – in seveda gojenih – orad ali brancinov namreč stane 14, 16 ali celo 18 evrov, odvisno od velikosti.

Mnogi sicer prisegajo na belo ribo, na, denimo, brancine in orade, medtem ko je plava v očeh mnogih le drugorazredna poslastica. To se pozna tudi pri ceni. Za kilogram slastnih sardel bomo na osrednji ljubljanski tržnici namreč odšteli štiri evre in pol, podobno kot v Mariboru, le v Kopru bomo morali za njih odšteti vsaj petaka ali še evro več – kolikor v naši prestolnici odštejemo za že očiščene. A naj vas nižja cena te plave ribe ne zavede, saj so pravi vrelec maščob omega 3 in na samem vrhu našemu zdravju najbolj blagohotnih! Četudi je pri izbiri rib verjetno resnično pomembno le eno – da čim hitreje iz morja pristanejo na našem krožniku.


Predstavljamo prodajalca: Martin Šmalčič (osrednja ljubljanska tržnica)

Preteklih enajst let se, ob sredah in sobotah, kar sredi naše prestolnice razrašča divji, neukročeni vrt, kot bi pokukal iz pravljice. Kupce, ki prisegajo na biološko pridelavo, so v pletenih košarah kmetije Šmalčič namreč mamile koprive, različne vrste solat, vključno z regratom, blitva in dišeči čemaž. Na stojnici so se sladko svetlikale jagode, vrtne in gozdne, ter rdečkaste češnje, poglede privabljali lični lončki doma pripravljenih marmelad, kompotov ter steklenice soka, mičnim zavojčkom posušenih zelišč pa so konkurirali šopki sveže mete, ajde, rukolinih cvetov, drobnjaka, bljušča in kamilic. To pa je le delček tega, kar zraste pod marljivimi in ljubečimi rokam družine iz Podsrede. »Držimo se načela živi in pusti živeti,« pravi Martin, ki je z družino že pred 16 leti zakorakal na danes priljubljeno bio-eko pot in počasi presedlal na permakulturno načrtovanje. Kjer ni prostora za monokulture ter umetna gnojila, pač pa raje pustijo naravi, da jim kaže pot in jih uči. 

 

Deli s prijatelji