Volkovi so mu poklali za 10.000 evrov govedi

SODRAŽICA – S Kamen griča, dominantne razgledne postojanke nad Loškim Potokom, se pogled skozi zgoščena debla iglavcev odstira tudi proti zahodnemu delu Travne gore, z gozdom poraščene visoke kraške planote nad Sodražico. Tod se od leta 2000 na 18 hektarjih čistih pašnih površin krmi dvajset črno-belih telic – pedigre imajo po ameriškemu biku Spectrumu – in krav. Za žično ograjo, ki jo je gospodar Jure Zidar iz Sušij namestil ravno tako, kot velevajo predpisi te države, z neizogibnim električnim pastirjem, pa prijazno odmevata igrivo mukanje črede in rezgetanje enoletne kobile Stele. Tako lepo in čisto terasasto zelenico, zajetje kravjega naraščaja in kakovostnega mleka, pa je žal letos že večkrat napojila kri nedolžne črede.

Raztrgali brejo kravo

»Ta Kamen grič je tudi veliko leglo zla. Iz tamkajšnjih kotanj je trop lačnih volkov to poletje že petkrat morilsko planil na čredo na zaščitenemu pašniku. Sam sebi sem razglasil izredne razmere, ne preostane mi drugega. Država, ki je gospodar divjadi (zveri), menca med šefi v Bruslju in domačimi posamezniki, ki pri vsem tem vidijo zgolj svoj interes. Tudi ribniški pomembneži v Ljubljani ali v Kočevju, ne bom jih omenjal, saj se lahko v tej godlji sami prepoznajo, se vedejo, kot da so padli z drugega planeta. Ko jim navržemo, naj vendar odprejo oči in umno v svojih krogih prenašajo zgolj trpinčenje preprostih (kmečkih) ljudi dežele suhe robe, ki so ujetniki vse bolj lačnih zveri, se postavijo v bran njihovim trdoživim varuhom,« je Jure, po srcu sicer mehka podeželska duša, stresal (kislo) humorno jezo ob pogledu na raztrgano, osem mesecev staro in 800 kilogramov težko, povrhu še brejo kravo na travnogorskem pašniku. Krvoloki, bilo naj bi jih do osem, ki jih mati volkulja vodi in uči, kako zariti ostre zobe globoko v mesnato tkivo žrtve, so sredi minulega tedna, seveda ponoči, skoraj največjo kravo med štirimi dotolkli v bližini televizijskega oddajnika. Trop se klati med Loškim Potokom, Novo vasjo in Sodražico.

»Tudi tisto jutro sva z očetom štela tokrat vidno vznemirjene telice ob žični ograji, ne sluteč, da je bila ena izmed štirih brejih krav ponoči žrtev volčje gostije. Klavci so se je lotili enako od zadaj in spredaj, kar pomeni, da so jo sprva preganjali, utrujeno pa so obkolili in se vanjo zaletavali. Izmaličili so ji glavo in zadnjico ter požrli vime. Ja, drugače se tega prizora na da opisati. Tukaj so tudi fotografije,« jih pokaže mladi gospodar, ki mu je kmetijska žilica po očetu vzklila že v rosnih letih, od 1995. pa grunt, tudi z visoko gorsko pašo, vodi sam.

Opozoriti občane

»Hm, poklicati moram na policijo, primer je treba prijaviti sodraškemu županu, da občane opozori na nevarnost pri gibanju, navsezadnje bo treba tudi kočevski območni enoti zavoda za gozdove sporočiti o še enem podvigu zveri, sicer državne lastnine,« je dejal Jure. In ponovil: »Kmet je tepen skoraj vsak dan. Ko malce popustijo državne vrvi, ga tako ali drugače prizadene muhasta narava, za nameček pa udarijo še zveri. Stalna borba, ki smo je vajeni. Kaj nam (še) drugega preostane,« se vpraša. Za nameček je kmalu je poiskal tolažbo tudi na naslovu Društva za zaščito živali. Posredoval jim je fotografije. Niso ostali gluhi. »Zapisali so nekako takole: 'Upamo, da ste poklicali veterinarja.' Za to, da so volkovi pokončali kravo, naj bi bili kriv sam, ker je nisem znal zaščiti. Mislim si, bog naj se jih usmili ob taki tolažbi.«

Na oddelku za velike zveri ministrstva za kmetijstvo in okolje nekako razumejo stisko, zavedajo se, da je treba nekaj narediti, a kaj, ne vedo ali si ne upajo, je prepričan Jure in ponuja rešitev. »Brez izločitve volkulje iz tropa ne bo miru. Ne vem, komu na čast se še naprej slepimo. Če hočejo na vsak način zadržati volkove pri nas, naj plačajo pravo odškodnino. Ta je izračunljiva.«

Prazen proračun

In vzame svinčnik v roke. Ob prvemu napadu v začetku maja so se volkovi pod lipo, sredi pašnika, potem ko so zlahka preskočili ograjo, omastili s telico, ki ni bila najšibkejša med čredo, tehtala je 300 kilogramov. Te dni je prejel državno odškodnino, pravi, miloščino, v znesku 625 evrov. »Dobro, sem se potešil, ko so mi ocenili to škodo. Da bi ustavil divjanje volkov, sem v sklopu prvega ukrepa takrat obesil dva velika zvonca kravam okoli vratu. Cingljanje v bližini počitniških hiš na Travni gori je odmevalo, a to zveri ni odvrnilo od zle namere. Ob koncu maja so čredi znova spuščali kri. Za požrto telico je država spet ponudila isti znesek, a Jure zapisnika o dogodku ni hotel podpisati. Tako nizko nadomestilo za resnično gorje je eno samo, tako pravi, norčevanje iz kmeta. Škodo, ki mu je bila povzročena, še vedno poskuša uveljaviti prek zapriseženega sodnega cenilca. Njegov izračun: več kot dva tisočaka, saj je upošteval tudi pričakovani donos telice v mleku, teletih in mesu.

»Država mi je odgovorila, da je proračun preluknjan in da za to nimajo niti centa. Tudi pri oceni tretje škode (ponujali so mi 750 evrov), ki bo krepko višja (tržna je nad 1600 evri), bom papirje dal v roke zapriseženemu cenilcu. Izračuni birokratov me preprosto ne zanimajo, tega podcenjevanja je dovolj,« je odločen. Dodal je še, da so volkovi medtem še vsaj dvakrat napadali čredo in jo s praskanjem globoko poškodovali ter da je v stalni nevarnosti. »Doslej sem ob dve telici in kravi in štiri teleta, a kaj ko država ne povrne škode za brejo. Vsega skupaj je škode, tako čez palec, za približno deset tisoč evrov. To je dokazljiv izračun. Jaz ga imam. Kdor želi, mu ga pokažem.«

 Ustrelili tri volkove

Naši gozdovi so vse bolj prazni z nizko divjadjo. Zveri zato tolčejo domačo. Na območju, kjer se stikata Dolenjska in Notranjska, med Ribniško dolino in Blokami, naj bi v zadnjem času nenačrtovano v večna lovišča odšli trije volkovi. Enega naj bi pomotoma pri iskanju obstreljenega srnjaka pokončal lovec iz Sodražice, druga dva naj bi padla pri Novi vasi in nekje na Kočevskem. Ko malce popustijo državne vrvi, kmeta tako ali drugače prizadene muhasta narava, za nameček pa udarijo še zveri.