Volkovi na pragu hiš koljejo breje krave

RIBNICA – Jure Zidar, mladi kmet iz Sušij pri Ribnici, je ljubezen do domače zemlje podedoval po očetu Antonu. Od leta 2000 je lastnik posesti z visoko gorsko pašo na Travni Gori, kjer na 18 hektarjih pašnih površin krmi dvajset črno-belih telic in krav. Kmetijo vodi sam, to poletje pa ga poleg skisanega vremena tepe še nenasitni trop volkov. Nad državno birokracijo je obupal, zato razmišlja, da bi zveri preganjal kar prek sodišča za človekove pravice. Izpuhtelo mu je vsako upanje, da mu bo pomagala država in pred ubijanjem zaščitila njegovo živino – Agencija RS za okolje (ARSO) je 11. septembra namreč izdala odločbo, v kateri je zavrnila pobudo za odstrel krvoločnih živali.

Kmetijska zbornica je rdeči alarm sprožila že konec maja, ko so volkovi v Sodražici in Loškem Potoku pokončali tri telice, od tega dve 300 kilogramov težki pri Zidarju. Krvoloki so čez visoko postavljenega električnega pastirja švigali na pašnik in v tropu preganjali čredo po zelenici. Zadnji teden avgusta jim je lakota spet zbudila želodec in sredi noči so zarili ostre zobe v 800 kilogramov težko in osem mesecev brejo kravo. Izmaličili so ji glavo in zadnjico ter požrli vime. »Zdaj pa je tega klanja menda dovolj, sva se nejevoljno spogledala z očetom, ko so krave in telice nemo zrle v pokončano sotrpinko,« nam je povedal Jure, a bil – spet razočaran.

Lakotnemu tropu so se kmalu znova cedile sline po plenu. V začetku prejšnjega tedna (po izdani odločbi) so izpisali vidne praske po kravi, nato pa po vimenu in stegnu poškodovali še štiriletno kobilo. Stres in brazgotine so bili usodni za tele breje krave, ki jo je gospodar odpeljal v dolino. Kmalu ga je povrgla. Že naslednje jutro je Angela Grl, ki je nekoč tudi tod pasla krave, po upokojitvi pa večkrat prenoči v pomožnem objektu pašnika, Juretu oznanila nič kaj dobro novico. Že četrto letos: »Zgodaj je pri štali tako odurno ropotalo, da si nisem upala pogledati skozi okno, kaj šele odpreti vrat in pregnati zveri,« mu je povedala s tresočim se glasom. Tokratna predrznost volkov res vzbuja skrb, saj so se s telico, težka je bila okoli 300 kilogramov, mastili skoraj pod lučjo. Nedaleč od hleva (doslej so klali le na pašniku) in komaj nekaj korakov od hiš v naselju so žrtvi odgriznili dele stegna, vimen in celo zadnjico. Poginila je v velikih mukah.

»V teh prizorih je najbolj osupljiv pogled na raztrgano tele še napol v kravjem trebuhu. Takrat ti zastane dih, se obrneš in greš. In upaš, da naslednje jutro le ne bo krvavo,« je bil pretresen Jure.

Država ustavila vsa izplačila

»Od maja sem ob tri telice in kravo ter dva teleta. Štiri breje krave so sicer napade preživele, a so zaradi, recimo temu, stresa, predčasno povrgle. Pet živali je bilo poškodovanih. Stalno volčje obleganje, čreda trpeče prenaša; živina je drhteča in sklonjenih glav, mukanje je vse bolj hripavo, kratko in otožno.« Otožen in nejevoljen je tudi gospodar, saj mu država, ki je v tem primeru lastnica volkov, ne plača niti tega, kar se je sicer sama zavezala s cenikom: borih 625 evrov je po treh mesecih prejel za prvo pokončano telico, sredi julija pa se je mošnjiček izpraznil – ustavljena so bila vsa izplačila, ki so za kmete prej miloščina kot odškodnina za brutalno umorjene živali. Dejanska škoda, pove Jure, je že krepko presegla 12.000 evrov.

Država pa namesto tega kmetom neusmiljeno pošilja, bog si ga ve kje spisana pravila, in jih roti, da še niso izčrpali vseh možnosti, da živali ubranijo pred volkovi. O zahtevku Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije so odločali državni zavod za gozdove in Zavod RS za varstvo naravne dediščine ter Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj dinaridov Dinaricum, ki ima sedež prav v Ribnici. »To društvo v odločbi predlaga, da uporabimo preverjene učinkovite ukrepe. Torej, da zvišamo ograje, jih občasno premikamo in namestimo dodatne žice pol metra pred drugimi. A to še ni vse. Svetujejo, naj damo čim več elektrike na pašnike in da naj te ograje kombiniramo z zadostnim številom dobro izurjenih pastirskih psov. Pa da živino zapiramo v nočne ograde. Nisem mogel več brati, kaj vse predlagajo. Drznost, da ji ni primere. Vprašam se, bodo tako pašniki postali taborišča za trpinčenje domačih živali?!« je prekipelo kmetu.

France Prelesnik, predsednik kočevske območne kmetijsko-gozdarske zbornice, pristojne opozarja, da lahko kmetje zaradi mlahavosti države v samoobrambi res sami ukrepajo, posledica takšnega ravnanja pa so možni incidenti, ki bi pomenili konec mirnega podeželskega življenja.