SREDNJA VAS – Domačini iz bližnje in daljne okolice Snežnika, predvsem tisti, ki imajo pri hiši domače živali, v zadnjem obdobju ne morejo mirno spati, nikoli namreč ne vedo, kaj se bo zgodilo ponoči. Po njihovih krajih se giblje trop volkov, ki napada vse, od ovac in koz do telet in žrebičkov. Nihče ne ve, ali bodo divje zveri ponoči napadle ravno njegove živali in mu s tem povzročile škodo. Nazadnje so sredi noči udarili pri 63-letnem Francu Muhiču iz Srednje vasi pri Dragi v bližini Loškega Potoka in mu poklali šest koz od desetih.
Nevarnost odročnih krajev
Upokojenec in vdovec Franc Muhič je vse življenje delal kot gozdar, hkrati pa se je ukvarjal tudi z živino, ki so jo imeli pri hiši že njegovi starši. Trenutno skrbi za 18 krav in bikov, pred komaj dobrim mesecem pa si je omislil še deset koz. Pravzaprav si jih je zaželel njegov sin Franc, ki živi tik ob njegovi hiši skupaj z ženo Nino in dveletnim sinom Galom. Muhičevi so namreč prej od sklada kmetijskih zemljišč vzeli v najem zaplato zemlje tik ob vasi. Ker gre za strmo in neravno pobočje, so imeli veliko dela s čiščenjem, zato so k hiši prišle koze. »Kupili smo jih samo zato, ker smo od sklada vzeli v najem to zemljo, ki je bila vsa zaraščena. Samo skalovje je tam, od tega nimaš nič. Sin je rekel, da že vso pomlad čisti in nima nič od tega, zato da je treba kupiti koze. S to zemljo smo imeli samo delo in stroške. Nič nimaš od tega. V bistvu več plačam skladu, kot imam koristi. Človeku to vzame voljo do dela,« pojasnjuje upokojeni gozdar.
Na manjšo najeto posest sta Franca naselila deset koz, ki so hitro posmukale grmovje in dodobra očistile travnato površino. Že po dobrem mesecu so napadli volkovi. »Zjutraj je šla snaha z Galom pogledat kozice. Mali jim je nesel kruh kot vsak dan. Ko sta prišla, sta videla mrtvo kozo. Takoj sta mi povedala, saj je bil sin, ki dela kot voznik, na vožnji,« pravi Franc st.
Seveda je takoj odhitel do najete zemlje, ki je samo lučaj od njegove hiše, in ob najdbi so se mu skorajda zarosile oči. Od desetih koz so ostale samo štiri, šest so jih ubili volkovi. Zobe so zapičili samo v dve kozi, ki so jim služile za pojedino, preostale pa so zgolj pomorili. »Vse življenje sem bil jager in sem takoj ugotovil, da gre za trop volkov. To je značilno za volkove, da večino uničijo, malo pa pojedo. Samo dve kozi so načeli, niti ene niso v celoti pojedli.« Takoj je obvestil pristojne, zdaj pa se pogaja za morebitno odškodnino.
Škoda
Franca najbolj boli prepričanje, da so divje živali pri nas zaščitene bolj kot ljudje. Kot pravi, je težava že v tem, kdo mu bo plačal za nastalo škodo, če sploh kdo. »Ne vem, kako mi bodo zdaj obračunali, če sploh bodo kaj plačali. Saj veste, kako je danes, vsak gleda, da čim manj plača. Poglejte, sklad mi zaračunava za to zemljo, pa poglejte, kakšna slaba površina je to. Jaz jim plačam, jim očistim, drugod pa propada.« Zaradi vsega tega očita državi, da skrbi samo za mesta, na odročne kraje pa je pozabila. »Nima smisla, da se človek tukaj sploh s čim ukvarja. Sploh pri nas tukaj gor, kjer smo odrezani od sveta, nimamo niti trgovine. Nihče ne pride sem, nihče se nič ne zanima. Poglejte samo, kakšna je cesta, pa jo plačujemo tako kot tisti, ki se vozijo po avtocesti.«
V Loški dolini je trop volkov v zadnjem mesecu napadel že precej kmetij in poklal že na desetine ovac, koz, žrebet in teličkov. Na območju v okolici Loškega Potoka, kjer živi Franc, je bil to drugi napad v zadnjem mesecu: »Prej so jih okoli 26 ali 27 uničili v Starem Kotu. Volk je prehodna žival in veliko kroži. Sem verjetno prihajajo iz Ilirske Bistrice in s Snežnika, vendar vsi le ugibajo, nihče zares ne ve.«
Poleg tega so živali v zadnjem obdobju vse bolj predrzne in se vse bolj bližajo ljudem: »Ogromno je krivo to, da ni mrhovišč. Za volka sicer ne, ker bi vseeno napadel, ne glede na mrhovišče, za medveda in preostale plenilce pa zagotovo. Medvedi pridejo tukaj do hiše, ampak ne gredo nikoli čez električno ograjo, volkovi pa. Volkovi napadejo tudi govedo. V Loškem Potoku so uničili dve teleti. Zdaj se tudi jaz bojim, da bodo šli na moja.« V šali in jezi nam je zaupal izhod iz tega stanja, kot ga vidi: »Rešitev bi bila, da bi jih pospravili in jih sploh ne bi bilo. Komu pa sploh koristijo? Država se otepa, da ne bo plačala, nam pa škodo delajo. Če hočem uveljaviti škodo, se moram iti birokracijo. Kmet bi moral imeti najmanj fakulteto, da bi pariral tistim, ki sedijo na stolu v Ljubljani. Danes se je težko ukvarjati s kmetijo, ker imaš skoraj več posla z administracijo kot pa s kravami. So rekli, da bo lažje, pa je zmeraj težje.«
Koliko volkov je v Sloveniji |
