Volka so pred izumrtjem rešili lovci, ki so ga zaščitili. Preživelo je le nekaj živali v najglobljih dinarskih gozdovih na Notranjskem in Kočevskem. Po zaščiti so se postopoma začeli vračati v kraje, od koder so bili pregnani. Populacija danes šteje približno 60 volkov v okoli 10 teritorialnih tropih, med katerimi jih ima nekaj teritorij tudi na Hrvaškem.
Odstrel volkov zaradi drobnice ni smiseln!
Biolog, docent dr. Miha Krofel, je eden od raziskovalcev, ki dobro poznajo življenje volkov. Spremlja njihovo populacijo in njihovo plenjenje. Pa so res lahko nevarni ljudem? »V splošnem je odgovor jasen: ne. V Sloveniji ne poznamo niti enega potrjenega primera, da bi volk kdaj koga poškodoval! Ljudi ne napadajo niti v samoobrambi, recimo da bi zaščitili svoje mladiče. So pravo nasprotje medvedom, ki so zelo nevarni, če se približamo brlogu.«
Drugo zmotno prepričanje je veljalo, da se s streljanjem volkov preprečuje škoda na drobnici. V populacijo volkov so lovci posegali z namenom preprečevanja škode na drobnici, saj plenijo lovne vrste divjadi in tudi domače živali, predvsem drobnico.
Po več kot desetih letih takšnih posegov pa podatki kažejo, da odstrel ne dosega želenih ciljev.
Kako to? »Volkovi imajo zelo zapleten socialni sistem, ki temelji na njihovi osnovi enoti – tropu, praviloma družini. Vodi ga dominanten par (alfa samec in alfa samica), drugi člani so njuni mladiči. V rodnem tropu ostanejo več let, nato se odselijo in si poskusijo poiskati lasten teritorij in partnerja. Kadar z odstrelom razbijemo trop, preživeli volkovi težje lovijo svoj naravni plen (divje prašiče, jelenjad, srnjad). Zato se pogosteje preusmerijo na lažje ulovljiv plen – slabo zaščiteno drobnico.«
Nimajo naravnega sovražnika
Volkovi nimajo naravnega sovražnika, ki bi nadzoroval njihovo število. Samoregulacija preprečuje, da bi se tako namnožili, da bi si iztrebili lasten plen, saj bi drugače stradali.
Samoregulacija deluje po principu teritorialnosti. Vsak trop srdito brani svoj teritorij in prežene ali celo ubije vsakega volka, ki ni njihov član.
Med letoma 2010 in 2013 je bil izveden prvi obsežen projekt o volku v Sloveniji Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji (kratko SloWolf). Cilj sta bila dolgoročno ohranjanje populacije volkov, njihovega glavnega plena in življenjskih prostorov ter izboljšanje sobivanja z ljudmi. Rezultati so bili tako odmevni, da je v Bruslju prejel nagrado v skupini najboljših projektov programa EU LIFE.
Kako proučujejo volkove?
Sledili so sedmim volkovom, ki so nosili telemetrične ovratnice, analizirali genetski material (iztrebki, urin, slina) ter jim sledili v snegu.
Ko so združili podatke, so našli zanimive in pomembne ugotovitve. Za preživetje tropi volkov potrebujejo velika območja.
Velikost teritorija, ki v povprečju meri okoli 400 kvadratnih kilometrov, prilagajajo gostoti plena. Kjer je več divjadi, imajo manjše, kjer je plena manj, pa večje teritorije. V tropu je običajno dva do deset volkov.
Ker območje njegove razširjenosti obsega skoraj polovico države, so za kakovosten, učinkovit in sistematičen popis raziskovalci potrebovali pomoč prostovoljcev. Razpis je bil objavljen na spletni strani www.volkovi.si, kjer so dostopne tudi druge informacije o volkovih. Odziv prostovoljcev je presenetil.
Danes imajo raziskovalci v bazi prostovoljcev več kot 800 imen, proučevanje volkov in številne aktivnosti nadaljujejo.
Štetje z izzivanjem tuljenja
Med metodami, s katerimi so tudi avgusta ugotavljali prisotnost teritorialnih tropov volkov ter mladičev, je izzivanje oglašanja. Temelji na teritorialnem odzivu na simuliranega »vsiljivca.«
Volka vsiljivca bi lahko posneli, a se je pokazalo, da so bolj dovzetni na tuljenje, ki prihaja iz človeških ust. Dlani so popisovalci prislonili k ustom, da so postale zvočnik, in Auuu! vso noč tulili. Tulili so v treh serijah, če niso že prej zaslišali odziva.
Po vsaki seriji so naredili premor, med katerim so prisluhnili morebitnemu odgovoru. Odzive, ki so v mirni, brezvetrni noči slišni na razdalji do 4 km, so zabeležili.
Dolgoročni cilj akcijskega načrta je tudi ekoturizem, promocija prisotnosti volkov kot karizmatične vrste za tuje in domače turiste in izboljšanje podobe Slovenije kot države z ohranjeno naravo.
