LJUBLJANA – Na seznamu bodočih članov civilne pobude Act tank, ki naj bi nastal pod taktirko nekdanjega bankirja Marka Voljča, ki naj bi zamenjala ekipo Mira Cerarja, so se menda znašli tudi ljudje brez vednosti in soglasja, danes poroča portal pozareport.si.
Ena od teh je Verica Trstenjak, generalna pravobranilka na Sodišču EU v Luksemburgu, ki pravi, da so jo na seznam uvrstili brez njenega soglasja. Kot je sporočila za omenjeni portal, je že prej sporočila, da se zaradi odsotnosti v tujini in številnih mednarodnih obveznosti trenutno ne more udejstvovati v tovrstnih iniciativah in je še prosila, naj se njeno ime ne navaja več. Požareport poroča, da je do podobne situacije prišlo tudi pri poslovnežu Marjanu Batagelju.
Naj spomnimo: poleg Marka Voljča sta ustanovitelja Act tanka še Lenart Škof in Žiga Vavpotič.
V tretje gre rado?
Voljča se javnost spomni predvsem kot prvega moža NLB, ki je banko moral zapustiti zaradi računalniškega projekta Sigma. Za projekt, ki se je začel konec 90. let, je bil odgovoren Voljč, banka je zanj plačala bajne denarce, štiri leta se ni zgodilo nič, ko pa so sistem zagnali, je sledila prava katastrofa: varčevalci so stali pred vrati banke, da so lahko prišli do svojega denarja. Revizijsko poročilo o nakupu informacijskega sistema Sigma je bil za Voljča precej obremenilen, Voljč pa je ob odstopu pojasnil, da želi nositi moralno odgovornost za težave, čeprav ni bil neposredno odgovoren za to področje.
Ime Voljča se je v javnosti pojavilo tudi pred dvema letoma, ko ga je za mandatarja izbral predsednik republike Danilo Türk, Voljč pa se je tedaj s kandidaturo strinjal. Türk je predlagal Voljča, potem ko Zoran Janković v državnem zboru ni dobil zadostne podpore za predsednika vlade.
Voljča je februarja 1992 skupina neodvisnih poslancev, ki so vložili konstruktivno nezaupnico vladi Lojzeta Peterleta, predlagala za novega mandatarja, vendar ga državni zbor na glasovanju ni potrdil.