LJUBLJANA – Načeloma se menda prav vse naše politične stranke, zunajparlamentarne in parlamentarne, tiste, ki so na političnem prizorišču že zelo dolgo ali vsaj dalj časa, ter hkrati tudi druge, ki so jih ustanovili šele pred kratkim, strinjajo, da bi bilo za slovensko državo nujno oziroma koristno, da ima čim prej predčasne parlamentarne volitve in potem prav tako čim prej dobi novo vlado. Drži, to je mogoče razumeti in ceniti, se, skratka, strinjati s tako rekoč usklajenim stališčem vodstev vseh naših tako zelo dobronamernih političnih strank. Nekoliko bolj zamegljeno pa vse skupaj postane, če začnemo tisto, kar o datumu volitev povedo in zapišejo naši politiki (tudi med vrsticami), pozorneje prebirati in analizirati. Kmalu namreč lahko opazimo, da večina v resnici le ni tako zelo navdušena nad odlokom o razpustitvi državnega zbora in razpisom predčasnih parlamentarnih volitev, ki ga je podpisal predsednik republike Borut Pahor in ki predvideva, da bodo volitve »že kar 13. julija«.
Državni zbor bo v sredo začel že drugo izredno sejo po svoji razpustitvi, no, prav takrat pa bo zasedal tudi državni svet, ki bo odločal o tem, ali je smiselno, da na ustavnem sodišču vloži še četrto zahtevo za presojo (ne)ustavnosti Pahorjeva odloka. Pobudo z utemeljitvijo četrte zahteve za ustavno presojo je pripravil državni svetnik dr. Zoran Božič. Kot najbrž veste, so prve tri pobude za ustavno presojo in morebitno posledično razveljavitev odloka, po katerem naj bi bile volitve 13. julija, vložili že Magajnovi Krščanski socialisti Slovenije (skupaj z Demokrati Slovenije in društvom Davkoplačevalci se ne damo), pa »skupina državljanov« (vložil jo je odvetnik uredništva Mladine, med njenimi podpisniki pa so dr. Spomenka Hribar, Violeta Tomič, dr. Dušan Keber, Matjaž Hanžek, dr. Vlado Miheljak, dr. Božo Repe, Veno Taufer, dr. Jože Mencinger in drugi) in tudi nepovezani poslanec Ivan Vogrin, ki je predčasne volitve najprej poskušal preprečiti s ponujanjem kandidata za novega predsednika vlade. Zdaj, kajpak, lahko le upamo na modrost ustavnih sodnikov.
SMC potrebuje le več časa?
Po rezultatih zadnje Delove javnomnenjske raziskave naj bi bil med volivci v tem hipu daleč najbolj priljubljen dr. Miro Cerar mlajši, njegova Stranka Mira Cerarja (SMC je dr. Cerar ustanovil šele pred enim tednom!) pa najbolj priljubljena stranka. Na lestvici je prehitel prav vse tekmece, od predsednika države Boruta Pahorja in evropskega komisarja dr. Janeza Potočnika do mag. Dejana Židana ali dr. Danila Türka. Jasno, ko preberemo nekatera med temi imeni, se upravičeno lahko vprašamo, ali si večina Slovencev čisto zares želi, da bi bilo čim prej konec krize. SMC, mimogrede, niti še nima konkretnega programa. Je pa resda na kongresu potrdila nekatera zelo splošna, vendar slovenskim volivcem očitno tudi zelo všečna programska načela (zavzemanje za državo blaginje ter, denimo, za pravno državo in človekovo dostojanstvo). Slovenci se po zadnjih 69 letih očitno še niso naveličali mesijanskih političnih liderjev. Še bolj nenavadno pa je nekaj drugega: da so tudi med tistimi, ki so tako zelo navdušeni nad meteorskim vzponom Cerarjeve stranke, takšni, ki bi zelo radi za nekaj časa preložili datum predčasnih volitev. Zakaj pa? Mogoče bi radi, da bi bile volitve pozneje zato, ker verjamejo, da dr. Cerar za prepričljivejšo zmago potrebuje samo (še) malo več časa.
