LJUBLJANA – Ni nobena skrivnost, da so se nekateri po svojih najboljši močeh, torej, zelo, zelo trudili, da bi kolikor je mogoče preložili razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Povsem pričakovano so si pri tem poskušali pomagati z uslugami nekaterih tako imenovanih parlamentarnih obupancev, ki se zagotovo zavedajo, da se jim po koncu zdajšnjega mandata nikoli več ne bo uspelo vrniti v poslansko klop. Skratka, tisti, ki so po neuspehu na evropskih volitvah upravičeno v veliki zadregi, vehementno iščejo neko rešilno bilko in bi bili prav gotovo veseli, če bi datum predčasnih parlamentarnih volitev »s 13. julija najprej premaknili vsaj na 20. ali celo na 27.«, potem pa, denimo s tem, da bi predlagali še ustavno presojo domnevno spornih volitev v času dopustov, morda dosegli, da volitev ne bi bilo pred jesenjo. Konec koncev je generalni sekretar ustavnega sodišča dr. Sebastian Nerad pojasnil, da bi ustavni sodniki najverjetneje že v nekaj dneh odločili o domnevni protiustavnosti odloka o razpisu predčasnih volitev. Dejal je celo, da bi ustavno sodišče tokrat mogoče sprejelo kar končno vsebinsko odločitev, samo določilo (drugačno) vsebino odloka.
No, med takšnim ali zelo podobnim taktiziranjem predstavnikov političnih strank in potegavščinami njihovih spin doktorjev, nobena stranka sicer uradno ne nasprotuje čim prejšnjim predčasnim parlamentarnim volitvam, so se v zunajparlamentarnem Zaresu, ki se vse bolj in bolj nezadržno umika na smetišče slovenske strankarske zgodovine (na evropskih volitvah mu ni uspelo zbrati niti 3800 glasov), vsaj nečesa lahko razveselili: ustavno sodišče je namreč velikodušno sklenilo, da bo Zaresovo pobudo za oceno ustavnosti 7. in 12. člena zadnje novele zakona o političnih strankah ter 6. in 14. člena zadnje novele zakona o volilni in referendumski kampanji – obravnavalo prednostno! Spomnimo se: to pobudo za presojo ustavnosti je Zares vložil, ker je državni zbor z nekaterimi določili obeh zakonov pravnim osebam (podjetjem) prepovedal, da bi financirale politične stranke ali njihove volilne kampanje. Zanimivo: v Zaresu sicer še vedno trdijo, da podpirajo zamisel, da bi pravnim osebam prepovedali financiranja političnih strank, ker »je prav takšno financiranje gojišče korupcije«. Vendar pa se ne strinjajo, da bi to prepoved izpeljali tako, kot sta storila vlada in državni zbor, ki kandidatnim listam oziroma kandidatom, ki že ne prejemajo proračunskih sredstev, nista omogočila, da bi kljub pomanjkanju nezaželenega financiranja v predvolilni kampanji lahko predstavili sebe in svoje politične programe. Zares se je spomnil, da bi takšna ureditev, kot jo imamo zdaj, lahko pomenila, da najbrž pomeni nedopusten protiustaven poseg v pasivno volilno pravico, ki jo zagotavlja 2. odstavek 43. člena slovenske ustave.
Z Bogovičem in Toninom bi, z Virantom ne? Ne gre več samo za to, da hudič v sili še muhe žre, o čemer zgovorno priča podatek, da so se skoraj vsi na levici o povezovanju oziroma združevanju moči pripravljeni pogajati z dobesedno vsemi drugimi na parlamentarni ali zunajparlamentarni levici, še več, takoj bi se bili menda pripravljeni tudi z nekaterimi na desni, predvsem s Francem Bogovičem in mag. Matejem Toninom. Ker njihovi nameni machiavellistično posvečujejo uporabljena zavezništva. Kaže sicer, da je še kako res, kar je v zadnjih dnevih namigoval neki politični analitik: da je Virantova Državljanska lista po evropskih volitvah pravzaprav edina poraženka na levem polu, s katero bi se vsem drugim levim strankam dogovarjanje v tem hipu zdelo le še izguba časa. Tudi ni dvoma, da bi bila rada mag. Alenka Bratušek še pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami šefinja dr. Igorju Šoltesu in tudi dr. Miru Cerarju mlajšemu. Čeprav ni nujno, da ji bo to nazadnje uspelo postati. |
Po omenjeni odločitvi ustavnega sodišča, da bo njegovo pobudo za ustavno presojo prednostno obravnavalo, v Zaresu srčno upajo, da bo ustavno sodišče o pobudi odločilo še pred začetkom kampanje za predčasne volitve v državni zbor ter s tem zunajparlamentarnim in tudi na novo ustanovljajočim se strankam zagotovilo vsaj približno enake razmere za izvedbo predvolilnih kampanj, kot jih imajo parlamentarne stranke. Ni tako težko ugotoviti, katere leve stranke bodo Zaresu hvaležne za njegovo prizadevanje.
