VOLČJI GRAD – Vas Volčji Grad med Sežano in Komnom na Krasu je nekaj posebnega, že zaradi tega, ker sploh nima gradu. Ima pa bogato arheološko najdišče, gradišče Debela griža, po katerem so pred desetimi leti poimenovali krajevno društvo.
»Volčjegrajci in Volčjegrajke, znani po svoji složnosti, smo se odločili, da se povežemo,« je povedal predsednik Damjan Pirec. »Tako smo pred desetimi leti ustanovili društvo za ohranjanje, oživljanje in razvoj naravne, kulturne in etnološke dediščine Volčji Grad – Debela griža, da združimo vaščane Volčjega Grada in druge, ki bi s svojim delovanjem pripomogli k uresničitvi nalog društva.«
Eden od glavnih ciljev društva je rekonstrukcija oziroma ureditev halštatskega gradišča Debela griža, ki je v neposredni bližini vasi in je eno večjih in bolje ohranjenih gradišč na Krasu. Društvo ima prek sto članov, medse pa vabijo vse. Minulo soboto so se spet zbrali in proslavili desetletni jubilej. Zdajšnji predsednik Damjan Pirec, ki je bil med ustanovnimi člani, je med drugim povedal, da so člani veliko prostovoljnih ur opravili pri urejanju vaškega doma, ki so ga odprli leta 2009. Tudi župan občine Komen Danijel Božič je pohvalil vse, ki so v teh letih napravili zares veliko, naj je šlo za razstave ali veselice. »Največji dosežek je vsekakor dejstvo, da ste medse sprejeli tudi tiste, ki niso tu rojeni,« je poudaril Božič. »Prav je, da držite skupaj, čeprav nam manjka še veliko. Ni dovolj, da znamo delati. Radi bi povezali kulturno, turistično in kmetijsko ponudbo, zato moramo malo bolj udarno nastopati na trgu.«
Vas razdeljena na dva dela
Jubileja društva Debela griža se je udeležil tudi igralec Gojmir Lešnjak, ki živi v bližnji vasi Škofi. »Društvo je daleč najbolj aktivno v tem delu Krasa,« je povedal. »Res pa je, da se s srečanj z vaščani vedno prepozno vračamo domov …«
Volčji Grad je kraška vasica, ki je od večjega Komna oddaljena približno dva kilometra, od Sežane pa dvajset. Zanimiv je izvor njenega imena, ki še ni natančno pojasnjen. Obstaja več teorij, saj nekateri menijo, da je povezano z volkovi; mogoče jih je bilo tu kdaj veliko. Lahko se nanaša na priimek Volk, ki je tudi pogost. Še največkrat izvor imena povezujejo z obiskom Marije Volcije. Ta naj bi bila hči oglejskih grofov. Legenda pravi, da je v Volčjem Gradu po hudi bolezni ozdravela. To naj bi potrjevala tudi spominska plošča, vzidana v steno cerkve. Volčji Grad oziroma Volcigrad je bil prvič omenjen leta 1337 v kodeksu tržaškega stolnega arhiva, pozneje pa tudi kot Voucigra ali Voucigrat.
Vas je razdeljena na dva dela: na večjega, središče, in manjši Brith, kjer sta cerkev in pokopališče. V spodnjem delu živi le nekaj vaščanov, je pa precej zanimiv predel. Tu je bival in ustvarjal slovenski pisatelj Marjan Rožanc, sicer rojen v Ljubljani (1930–1990). Od leta 1993 na njegovi domačiji podeljujejo zdaj že tradicionalno Rožančevo literarno nagrado za najboljši esej.
Tudi cerkev je po svoje zanimiva, čeprav je majhna. Posvečena je sv. Janezu Krstniku, za njegov god pa pripravijo mašo in procesijo. Na drugi plošči, ki je vzidana v steno cerkve, je zapisano, da je bila prednica današnje sezidana leta 1429. Kdaj so zgradili zdajšnjo, ni natančno znano, najverjetneje pa v 16. ali 17. stoletju.
Največ hiš zgrajenih med letoma 1820 in 1870
Osrednji del vasi je zelo zanimiv zaradi arhitekture. Nekateri trdijo, da ima najlepše portale ali kolone na Krasu. Največ hiš je bilo zgrajenih med letoma 1820 in 1870, saj imajo nekateri portali vklesane letnice. Volčjegrajci so se nekoč zaposlovali v bližnjih kamnolomih in kamnoseških delavnicah, zato imajo tudi veliko kamnitih okraskov ter vodnjakov in žlebov. Sredi vasi, na Kržadi, je tudi večja ploščad, nekakšen trg, namenjen prireditvam, raznim igram, skratka druženju. Vas ima trenutno okrog sto prebivalcev, otrok je malo. Veliko hiš je praznih in počasi propadajo. Nekaj jih je tudi, ki v Volčji Grad pridejo le ob koncu tedna. Vzpodbudno je, da svoje hiše obnavljajo v kraškem slogu.
Ena največjih zgodovinskih in arheoloških zanimivosti je nedvomno Debela griža. To je prazgodovinsko gradišče iz bronaste oziroma železne dobe. Gre za obzidje iz kamenja krožne oblike, ponekod še vedno visoko do štiri metre in široko do deset metrov. Po nekaterih razlagah naj bi tam skozi vodila rimska cesta, danes pa bi po njej prišli v Komen. Griža je zadnje čase v vse slabšem stanju, vendar jo nameravajo očistiti.