Njega dni so mu rekli Hojnik zaradi številnih hoj ali smrek, ki so ga obkrožale. Saj je še danes tako, vendar ko pridete v Vojnik s katere koli strani, boste najprej uzrli tri cerkve. Najmogočnejša je v središču, župnijska cerkev sv. Jerneja z mogočno ladjo in dvema stranskima kapelama. Da je to starodavno mesto, potrjujejo rimski nagrobniki, vzidani na cerkvi. Stoji na kraju, kjer je bila verjetno že starejša predhodnica, nastanek sedanje pa stroka datira v 17. stoletje. Ima glavni oltar in dva stranska. Notranje poslikave so delo slavnih furlanskih slikarjev Antona Brolla in Osvalda Biertija. Cerkev krasijo tudi lepi vitraži.
Tik nad severnim delom starega trškega jedra nad naseljem bedi cerkev sv. Florijana, ki je najstarejša v vojniški župniji in je znana po tem, da zvonik nima posebnega vhoda. Krasijo jo trije oltarji, od tega sta dva delo celjskega baročnega kiparja Ferdinanda Galla. Od cerkve vodijo stopnice in tri božjepotne kapelice k cerkvi Marije Sedem žalosti, ki je bila zgrajena okoli leta 1687; 1787 je bila razposvečena in je začela propadati, 1820 so jo začeli obnavljati. Na zunaj preprosta stavba se nam v notranjosti pokaže kot slikovita baročna lepotica. Ima tudi kapelo sv. Križa. Od tod je izjemno lep pogled na Vojnik in okolico.
Čeprav sprehod po glavni ulici ponuja nostalgične spomine, ki jih spodbujajo hiše značilne trške arhitekture 19. stoletja, ne boste srečali nič pretresljivega, toda čas vam bo izjemno hitro mineval v spoznavanju, kako kraj spoštljivo spremlja svojo zgodovino. Videli boste lepo urejen spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni in vsem žrtvam nemške okupacije med drugo svetovno vojno. V središču mesta so postavili sodoben vodnjak, ki je pravzaprav spomenik živi vodi, ki izvira izpod pohorskega masiva. Je tudi opomin zaradi poplavnih voda, ki so večkrat prekoračile bregove bližnje Hudinje in njenih pritokov.
Vojnik svojo zgodovino živi od znotraj
Kot izjemno arhitekturno dediščino si je vredno ogledati stavbo bližnje psihiatrične bolnišnice. Vojnik svojo zgodovino živi od znotraj. Iz bližnjega Arclina izhaja Valentin Žiga Popovič (1705–1774), za katerega je Jernej Kopitar dejal, da je bil največji učenjak monarhije. S knjigo Raziskave o morju je zaslovel v znanstvenih krogih, napisal je program dunajske univerze in veliko učbenikov, slovarjev ter drugih del, ki so večinoma še neraziskana in neprevedena. Na vojniškem pokopališču počiva dramatik, novelist, pesnik in diplomat Anton Novačan, ki je najbolj zaslovel z dramo o najmogočnejšem celjskem grofu Hermanu II. Zapisal je, da kdor ima zvezde v svojem grbu, naj se k njim tudi vzpenja.
V Vojniku je živela in delala v Gradcu rojena slikarka Doroteja Hauser. Obvladala je akvarelno, oljno slikarsko tehniko in različne grafične, med drugim vernis mou in suho iglo, tudi risbo. Občudovanja vredno je njeno miniaturno slikarstvo, še bolj znana pa je po škarjerezih, posebni tehniki profilnega portretiranja. V Vojniku je deloval tudi mojster lončar, keramik in pečar Franjo Felicijan. Nedaleč iz mesta proti Frankolovemu v kraju Globoče tik ob glavni cesti vas bo prijazno sprejel Jože Žlaus in vam razkazal bogato galerijo likovnih del in vrsto zbirk, ki vam bodo jemale dih.
V Višnji vasi, ki je del Vojnika, si oglejte grad Tabor, mogočen spomenik, ki so ga v 16. stoletju zgradili lindeški gospodje. Čaka na temeljito obnovo, zaščiten je vsaj toliko, da ne propada več. V pritličju je bistro. Iz Vojnika so številne poti in izletniške točke proti Dobrni, Paškemu Kozjaku in Pohorju, veseli jih bodo pohodniki, planinci, kolesarji. Tu je tudi znan balonarski klub.
