Vojna zablod in presenečenj

Prva svetovna vojna se je pokazala kot vojna zablod in presenečenj. Vse velike sile so tedaj imele agresivne, ambiciozne in zelo pedantno izdelane vojaške načrte, ki so se že v nekaj mesecih pokazali kot neuresničljivi.

Prva – in mogoče celo največja – zabloda je bilo prepričanje, da bo vojna kratka in zmagovita. Drugič, je zapisal Slovenec, ne more daljše vojske, ki bi trajala in se zavlekla več mesecev, nobena država zdržati zaradi gospodarske depresije in prehranitve armade in vsega prebivalstva. Kmečko prebivalstvo bi zavlačitev vojske še preneslo, ker ima doma zaloge hrane, mesta, zlasti velika, pa bi komaj dihala. Tega se voditelji vojske tudi dobro zavedajo, zato hite z odločitvijo glavnih bitk. Prepričanje, da vojna ne more dolgo trajati, ni bilo samo mnenje avtorja v Slovencu.

Milijonske armade

Strategi vseh generalštabov so se učili strateškega vodenja vojaških operacij na primeru francosko-pruske vojne iz leta 1871 ter na primerih Napoleonovih vojn. To so bile vojne naglih prodorov ter hitrih zmag ali porazov. Armade so bile takrat razmeroma majhne. Boji so potekali na izbranih bojnih poljih in na dokaj majhnih območjih. Takrat tudi niso imeli strojnic, hitrostrelnih topov in sodobnih pušk. Sodobni topovi, ki so jih na začetku 20. stoletja začeli polniti od zadaj ali ob straneh, so bili 10-krat hitrejši od nekdanjih topov, ki so jih polnili od spredaj. Izuma brezdimnega smodnika in ožlebljene topovske cevi sta povečala domet, prebojnost in natančnost zadetkov. Hidravlični blažilnik je omogočil, da se je topovska cev po izstrelitvi granate vrnila na staro mesto in da nova nastavitev cilja ni bila potrebna po vsaki izstrelitvi.

Večje države so pred prvo svetovno vojno že imele milijonske armade, število pripadnikov so lahko s splošno mobilizacijo v kratkem času podvojili. Izjemno se je povečala bojna moč enot. V veliki bitki pri Jeni iz Napoleonovih vojn je francosko topništvo izstrelilo le 1500 nabojev, v bitki pri Verdunu 1916. leta pa so samo Francozi v nekaj dneh izstrelili pet milijonov granat, njihova vojna industrija pa je vsak dan izdelala 200.000 topovskih nabojev.

Pozicijska vojna

Prva svetovna vojna ostaja v spominu kot pozicijska vojna, vojna strelskih jarkov, vojna brez globokih operativnih posegov v sovražnikovo zaledje, čeprav so takšne prodore načrtovali v vseh generalštabih. Napad je bil v vseh vojaških doktrinah na prvem mestu, obramba pa povsod zapostavljena. Samo odločna in uspešna ofenziva naj bi zagotavljala uresničitev agresivnih političnih nacionalnih ciljev vseh velesil. Načrti so predvidevali nagel zlom nasprotnikove vojske v kratkem času. Toda za kaj takega so bili vsi nasprotniki premočni. To je bila tudi ena od ključnih splošnih zablod prve svetovne vojne. V nastalih razmerah niso bili mogoči niti globoki prodori, kakršni so bili znani iz časov Napoleona. Letala so kaj hitro odkrila premike velikih armad, radijske povezave so omogočale takojšen prenos ukazov nižjim poveljstvom in nasprotnikovo topništvo in enote so napadalcem kmalu uspešno presekali pot in krvavo ustavili ofenzivo.

Prvič se je zgodilo, da so bili v vojna prizadevanja vključeni vsi človeški in materialni potenciali celotne družbe. Množičen vpoklic je v vojno vihro potegnil milijone ljudi. Rušilna moč topništva se je bistveno povečala, vojna je opustošila številne kraje in mesta. Aktiviranje gospodarstva v vojne namene je sprožilo nagel razvoj tehnike in množično proizvodnjo vojaške opreme. Razvito železniško omrežje je omogočilo hitro mobilizacijo, množičen prevoz opreme in ljudstva ter hitro razporejanje sil na fronti.

Se nadaljuje ...