Vojaški most se 
je nevarno povesil

MRŠEČA VAS – »Najprej je na vrsti gradnja vrtca, za katerega je občini Šentjernej uspelo dobiti nepovratni denar, betonski most v Mršeči vasi, ki bo stal več kot milijon evrov, pa bo moral še počakati,« je načrte lokalne oblasti strnil župan občine Šentjernej Radko Luzar. Tako se prehodno obdobje, ko namesto nekdanjega lesenega oba bregova Mršeče vasi povezuje 60 metrov dolg montažni most, ki ga je občini v brezplačno uporabo sprva za eno leto odstopila Uprava RS za zaščito in reševanje, le podaljšuje. 
In ker se je začasni most, ki so ga slavnostno predali namenu pred slabimi tremi leti, zaradi prometa že nevarno povesil, je pred dnevi prišla v javnost informacija, da naj bi ga vojska prav zato kmalu odpeljala, a to se za zdaj ne bo zgodilo. 
»Brezplačen najem smo zdaj podaljšali do sredine leta in nadomestni most bo v Mršeči vasi še stal. Smo pa na policijo in medobčinski inšpektorat naslovili dopis, naj bolj nadzirajo promet čez most, ki je obremenjen, hkrati pa nekateri niti ne spoštujejo omejitve nosilnosti 10 ton in se čezenj peljejo tudi s težjimi vozili,« je opozoril Luzar.

Kolone ob konicah

Nekdanji leseni most, ki je ljudi povezoval in združeval več desetletij in so ga leta 1992 razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena, je usodno načel zob časa ob stoletnih poplavah septembra 2010. Ker po mnenju stroke ni bil več varen, so ga februarja 2014 zaprli in dobrega pol leta so morali domačini iz Mršeče vasi, Čistega Brega, Zameškega, Ostroga, Šentjakoba, Hrvaškega Broda in Čučje Mlake, če so hoteli na svoja polja čez Krko ali v bližnji Šentjernej, po precej daljši poti okrog riti v žep. 
Potem je na pomoč priskočila vojska s postavitvijo montažnega mostu. Najem je brezplačen, občina pa je morala zagotoviti okoli 70.000 evrov za postavitev temeljev zanj in ureditev povezave s cesto med Mršečo vasjo in Šentjernejem. Je pa v tistem času prejšnji župan Franc Hudoklin že dal izdelati projekte za nov betonski most, a zanimivo, takrat so mnogi zagovarjali lesenega, tudi nekateri tisti, ki zdaj zagovarjajo betonskega. 
V razprave o tem, katero možnost izbrati, so se vključili tudi krajani, saj je občina junija lani v šestih vaseh izvedla anketo in ljudi vprašala, kakšen most bi raje: lesenega, kot je bil v preteklosti, ali betonskega. Od 392 volilnih upravičencev se jih je odzvalo le 117, njihovo sporočilo pa je jasno: 90 jih je bilo za betonskega, 27 pa za lesenega.

»Če so na občini že dali možnost ljudem, da se izrečejo o tem, kakšen most si želijo, je prav, da se spoštuje volja ljudi. Sicer pa tisti, ki živimo ob mostu, vemo, kako je z lesenim. Ne le da ga je treba pogosto obnavljati in ga vzdrževati, tudi pnevmatike pogosto nastradajo na poškodovanem vozišču,« je izpostavila Sabina Jordan, občinska svetnica iz Zameškega, in opozorila, da zdaj, ko se vozniki vozijo po nadomestnem mostu, ne spoštujejo pravil, niti tistega ne, da mora biti varnostna razdalja med voziloma na mostu 50 metrov, kar pomeni, da bi smelo biti na njem le eno vozilo, pogosto pa se tudi po njem vozijo v kolonah, saj je po cesti med Zameškim in Šentjernejem veliko prometa.

Lesenega nočejo

Na občini so naredili oceno, kaj bi za občinski proračun pomenila gradnja betonskega in kaj postavitev lesenega mostu: širši in daljši betonski bi stal 1,2 milijona evrov, manjši lesen pa bi bil občutno cenejši, ocena je bila 370.000 evrov, res pa je tudi, da bi betonski zdržal občutno dlje, omejitve nosilnosti ne bi bilo, tudi vzdrževanj ne bi zahteval. 
»Gradnja lesenega mostu bi bila cenejša tudi zato, ker nam je škofija ponujala les, vojska pa pomoč pri gradnji, tako da bi občino tak most stal le 200.000 evrov. Za gradnjo betonskega mostu na občini iščemo možnosti, kako dobiti druge načine financiranja, spremljamo domače in evropske razpise za nepovratna sredstva, saj občinski proračun takšne naložbe trenutno ne zmore, zato bi bila morda vseeno začasna rešitev lesen most, s katerim bi prebrodili vmesno obdobje, da bi pridobili denar za betonskega, saj želimo spoštovati voljo ljudstva,« je izpostavil župan Radko Luzar.

A s predlogom o začasnem lesenem mostu se v gradbenem odboru ne strinjajo, pravzaprav takšni ideji močno nasprotujejo. »Volja ljudi je jasna, želimo betonski most, in ideje o začasnem lesenem mostu niso v duhu dobrega gospodarja, pomenijo le igranje z denarjem davkoplačevalcev,« je kritičen Anton Cvelbar iz Mršeče vasi. In slišati je, da bodo krajani lesenemu mostu ostro nasprotovali, če bo treba, tudi z ustanovitvijo civilne iniciative, zanimivo pa je, da je bila pred tremi leti že ustanovljena civilna iniciativa za lesen most čez Krko.

Ob prerekanjih, kakšen most bi bil boljši, in nizanju argumentov, zakaj je boljša prva ali druga možnost, pa je kljub temu čutiti, da se v občini tudi na mostu (in posledično na vaščanih, ki so odvisni od njega) lomijo politična kopja in razvnemajo politične strasti. Od kod sicer informacije, da bo vojska odstranila začasni most? Iz odgovorov ministrstva za obrambo namreč tega ni zaslediti, prav nasprotno, strah, da bi vaščani ostali brez mostu, je odveč.

»Uprava RS za zaščito in reševanje skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo razpolaga s 13 tovrstnimi mostovi, ki jih uporablja za potrebe obnov na državni cestni in železniški infrastrukturi. Najem mostu je skladno s pogodbo o najemu za občino brezplačen in se z aneksom k pogodbi podaljšuje vsakih šest mesecev. Uprava RS za zaščito in reševanje od občine Šentjernej pričakuje izdelavo terminskega plana postavitve novega mostu, z namenom razjasnitve časovnega okvirja izposoje montažnega mostu in načrtovanja razpoložljivosti materialnih sredstev, ki jih vzdržujemo,« so odgovorili z Uprave RS za zaščito in reševanje in pojasnili, da so občini montažni most zaradi posledic večletnih poplav dali v brezplačni najem pod pogoji, kot so med drugim omejitev obremenitev mostu na največ 10 ton, spoštovanje prepovedi vožnje težjih vozil in nadzor prometa. Prav tako se je občina obvezala, da bo zagotovila izgradnjo novega mostu v najkrajšem možnem času. Most namreč Uprava RS za zaščito in reševanje upravlja v okviru državnih rezerv materialnih sredstev za primer velikih naravnih nesreč. To pomeni, da so mostovi prvenstveno namenjeni premostitvi podorov, plazov, rek in potokov ob naravnih in drugih nesrečah.