LJUBLJANA – Sindikat vojakov Slovenije (SVS) je na ustavnem sodišču vložil zahtevo za presojo ustavnosti določil obrambnega zakona o vračanju stroškov usposabljanja vojakov za opravljanje dela na njihovem delovnem mestu in vračanju nagrad. V SVS menijo, da so navedena določila neskladna z veljavnimi sistemskimi zakoni in zato tudi protiustavna. Zakaj? Ker pripadniki Slovenske vojske (SV) zaradi teh, po mnenju SVS nedvomno protiustavnih določil tako rekoč ne morejo več zapustiti Slovenske vojske, saj bi z morebitno prekinitvijo delovnega razmerja na mah postali dolžniki (?!?) te države in si, če potem ne bi mogli poravnati »svojega dolga«, prislužili celo še eno zaušnico – izvršbo. Sindikat opozarja, da je nedopustno, da lahko država z nekom, ki se je zaposlil ali se bo zaposlil v Slovenski vojski, vzpostavi kar nekakšno prisilno delovno razmerje opravljanja vojaške službe, iz katerega slovenski vojaki ne vidijo nobenega izhoda.
Za kaj pravzaprav gre? Zakon o obrambi kot obvezno določa vračilo vseh stroškov usposabljanja, ki je (je bilo) za posameznega vojaka pogoj sine qua non za poznejšega opravljanje njegovega dela. Drugim javnim uslužbencem ali konec koncev zaposlenim v gospodarstvu »stroškov usposabljanja, opravljenega pred začetkom opravljanja njihovega dela«, ni treba vračati delodajalcem tudi še po desetih letih, kar pa pri nas morajo izključno pripadniki Slovenske vojske v sicer resda sorazmernem delu, torej odvisno od tega, koliko časa je že minilo, odkar je bilo končano njihovo usposabljanje. Drugače povedano: stroške vojaško-strokovnega usposabljanja morajo vrniti slovenski državi, če bi se odločili za prekinitev pogodbe o zaposlitvi prej kot v desetih letih po končanem usposabljanju.
Vračanje stroškov usposabljanja pa tudi prejetih nagrad v primeru morebitne prekinitve delovnega razmerja je za mnoge pripadnike Slovenske vojske dobesedno nepremostljiva ovira, zato si ne upajo niti pomisliti na možnost zapustitve vrst Slovenske vojske. Je pa tudi res, da so številni pripadniki SV po nekaj letih ugotovili, da so pri izbiri poklica storili napako, saj je vojaški poklic zanje pretežaven. Vendar, kot rečeno, ti v tem hipu ničesar ne morejo ukreniti ali spremeniti. Ker stroški minulega usposabljanja, ki bi jih morali povrniti, v večini primerov pomenijo zanje zares visoke zneske. Na primer, samo stroški štabnega šolanja, ki je pogoj za opravljanje dela pripadniku SV na zanj izbranem delovnem mestu, presegajo celo 40.000 evrov.
Vračilo nagrad pa je urejeno kar z uredbo o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski. Čeprav takšno vračilo z zakonom o službi v Slovenski vojski sploh ni predvideno.
Generalni sekretar razume vojake?
Pred časom je, tega se zagotovo še spomnite, že delovno sodišče na ustavno sodišče naslovilo zahtevo za presojo določil zakona o tajnih (vojaških) podatkih, ki so (tudi po prepričanju SVS) vojakom kot strankam v sodnih postopkih škandalozno omejevala dostop do podatkov o njihovi formacijski dolžnosti v Slovenski vojski oziroma razpolaganje s temi podatki na sodišču. Nekdanji ljubljanski okrožni sodnik mag. Darko Krašovec je v pismu, ki ga je 26. julija lani poslal obrambnemu ministru Romanu Jakiču, opozoril, da ne more ne izreči sodbe ne te izročiti posameznemu vojaku kot tožeči stranki, dokler so podatki o njem označeni s stopnjo tajnosti interno. Točno, prav ta mag. Krašovec, ki je bil svojčas generalni sekretar nekdanjega šolskega ministra dr. Igorja Lukšiča, je v tem hipu v vlogi generalnega sekretarja vlade dr. Mira Cerarja mlajšega. Bo zaradi tega pripadnikom Slovenske vojske odslej laže?