POMNIK ŽRTVAM

Vojake je pokopala bela smrt, ne krogla

Objavljeno 23. maj 2015 23.50 | Posodobljeno 23. maj 2015 23.51 | Piše: Boris Dolničar

V Lepeni bodo konec maja predstavili nov pomnik žrtvam prve svetovne vojne.

Pred sto leti je v lepeni stala lesena Blaževa kapela.

»Ko je član našega društva Božidar Kavčič pred tremi leti na spletni strani dunajskega vojnega muzeja naletel na kroniko 2. domobranskega pehotnega regimenta iz Linza, ki se je v letih 1914–1918 bojeval v hribih nad Lepeno, je odkril tudi fotografije, ki prikazujejo leseno cerkvico oziroma kapelo, na kamnit zid pritrjeno leseno ploščo z vrezanimi poslovilnimi besedami umrlim vojakom in vojaško pogrebno slovesnost. V društvu smo se odločili, da raziščemo prostor, kjer je stal ta avstro-ogrski spominski opomnik, ga očistimo in obnovimo ter ga kot muzej na prostem predstavimo javnosti. To se bo ob 100. obletnici začetka soške fronte zgodilo 30. maja ob 11. uri,« nam je predsednik Društva 13-13 iz Bovca Miloš Domevšček najprej pojasnil zgodbo o odkritju še enega kamenčka iz žalostnega mozaika prve svetovne vojne na naših tleh.

Za ostanke temeljev objekta in suhega kamnitega zidu ter del mulatjere, stoječe na parceli št. 1092 nad Tonščevim tolmunom sredi naselja samotnih kmetij v ledeniški dolini pod visokimi gorami posoških Julijskih Alp, je dotlej vedela le peščica. Vendar so si lahko člani društva šele na osnovi teh fotografij in podatkov iz kronike omenjenega linškega polka ustvarili jasnejšo podobo o tem, kaj se je tedaj tu dogajalo.

Umrli pod plazovi

»Maja 1915 so na soški fronti odjeknili prvi streli. S tem je tudi dolina Soče padla v kruto resničnost prve svetovne vojne. Gore, hribe in doline so preplavili avstro-ogrski in italijanski vojaki. Tudi dolino Lepenjice je vojna dodobra zaznamovala, saj se je prva frontna linija vila ravno nad dolino po gorski verigi Veliki Lemež–Vrata–Vršič–Lipnik–Hudi vrh, pri čemer so italijanski položaji potekali po vrhovih, avstro-ogrski pa so bili nekoliko nižje po pobočju,« pripoveduje zagnani raziskovalec in dober poznavalec dogajanj med prvo svetovno vojno na Bovškem, 62-letni Miloš Domevšček. »Konec decembra tega leta je po hribih nad Lepeno (nad 1600 metri nad morjem) zapadlo od dva do tri metre snega, ko pa se je na božični dan vreme otoplilo, so se začeli sprožati plazovi. V štab 2. domobranskega pehotnega regimenta, ki je bil pod planino Zagreben na višini 1200 metrov, so ves dan prihajala sporočila o umrlih vojakih na različnih odsekih njihovih položajev. Zvečer so našteli 38 mrtvih in veliko ranjenih. Vojake, ki so izdihnili pod snežnimi plazovi, so 28. decembra 1915 pokopali v dolini, na levem bregu Lepenjice nad Tonščevim tolmunom. Na pogrebni slovesnosti je nadporočnik Ferdinand Anreiter prebral poslovilno besedilo, ki ga je sestavil praporščak Alfred Grohman in v katerem je med drugim zapisal, 'da njihovi tovariši niso padli v jurišu, ampak jih je zadela nesreča, a umrli so pri izpolnjevanju dolžnosti, zato tudi njim pripada lovorika zmage'.«

Leta 1916 so vojaki 2. linškega polka na pokopališču zgradili leseno kapelo, poimenovano po bližnji Blaževi domačiji, postavili kamnit suhi zid in nanj pričvrstili tablo z vrezanimi poslovilnimi besedami praporščaka Grohmana ter uredili dostopno mulatjero. Že naslednjo zimo so snežni plazovi porušili Blaževo kapelo, tako da niti nihče od domačinov ni vedel za njen obstoj. Snežni plazovi so precej poškodovali tudi kamnit suhi zid, tega je dokončno porušil potres 1998. Po prvi svetovni vojni so posmrtne ostanke vojakov 2. domobranskega pehotnega regimenta iz Lepene prekopali na skupno vojaško pokopališče za cerkvijo sv. Jožefa in civilnim pokopališčem v vasi Soča.

Že tretji muzej na prostem

Člani Društva 13-13 so s pomočjo Občine Bovec lani in letos obnovili temelje kapele, petnajst metrov kamnitega zidu in del nekdanje mulatjere, ki je vodila do pokopališča. Poleg preostalega se je najbolj zahtevnega dela lotil Lepenčar Cvetko Gašperčič, ki je vso minulo zimo – po izvirniku s fotografije – v macesnovo ploščo potrpežljivo vrezoval in izžigal poslovilno besedilo v gotici, posvečeno 38 vojakom 2. domobranskega pehotnega regimenta iz Linza, umrlih 1915. pod snežnimi plazovi na pobočjih hribov nad Lepeno. Kopija spominskega obeležja, sestavljena iz ene velike plošče in dveh manjših, je zdaj nared za montažo na obnovljen kamnit zid. V izdelavi sta tudi informativni tabli, ki bosta obiskovalce seznanili z značilnostmi soške fronte in nesmiselnim umiranjem vojakov tako na bojišču kakor zaradi neprizanesljive narave.

Pri obnovi vojaškega pokopališča in pripravi spominske slovesnosti so člani Društva 13-13, ki deluje že 25 let, opravili 400 ur prostovoljnega dela, pri tem pa so sodelovali tudi s TD Soča-Lepena. Po obnovi prve frontne linije na Ravelniku pri Bovcu (1995.) in avstrijskega topniškega položaja na Čelu nad vasjo Kal-Koritnica (2002.) bo pokopališče v Lepeni že tretji muzej na prostem iz obdobja soške fronte, ki ga je izpeljalo 23-člansko Društvo 13-13.

Deli s prijatelji