LJUBLJANA – Vodstvo podjetja z visokimi nakazili na svoj račun izčrpava podjetje, ki diha na škrge in bo vsak hip klecnilo, pravijo o dogajanju v Avtotehni viri blizu tam zaposlenim. Predsednik uprave Jordan Kocjančič, ki ga najdemo tudi v lastniški mreži podjetja Hat, d. o. o., – to lastniško obvladuje Avtotehno –, je odsoten. Namige, da imajo lastniki težave, nam potrdi direktor podjetja Hat, d. o. o., Milan Vergan. Zapisal je: »Glede vprašanja o zasegu delnic Avtotehne lahko potrdim, da se delnice Avtotehne prodajajo v okviru sodnega izvršilnega postopka, ki so ga zoper družbo Hat, d. o. o., sprožile banke upnice. Več glede tega ne morem komentirati.«
Avtotehna Probanki, Probanka Avtotehni
Glavni upnici sta Gorenjska banka in Probanka, ki sta po nedavnem pisanju Dnevnika lastnikom Avtotehne zavrnili prizadevanja menedžerjev, da bi posojila pretvorili v kapital Hata, s tem pa bi ostali vsaj manjšinski lastniki Avtotehne. Kar o rubežu potrdi Vergan, v bankah, ki so bile v preteklosti radodarne s krediti, skrivajo. Iz Gorenjske banke sporočajo, da »v skladu z bančno zakonodajo in dobro poslovno prakso konkretnih poslovnih odnosov s komitenti ne razkrivamo«. Iz Probanke, ki jo od lani vodi začasna uprava, molk.
Dolgoletni predsednik upravnega odbora Avtotehne Kocjančič je bil sicer včasih namestnik predsednika nadzornikov Probanke. Padla šefinja Probanke Romana Pajenk pa je bila nadzornica Avtotehne in tudi njena ustanoviteljica. Menedžerji so prevzem Avtotehne v preteklosti financirali prav s posojili bank, ki danes, ko sta tudi sami v stiski, nimata več posluha zanje. Največji lastnik Avtotehne je še vedno brat Pajenkove Tomaž Ročnik, ki obvladuje 38,9 odstotka podjetja Hat, in to prek treh podjetij – Fortis 3000, Presta Prestiž in Fraktal-Consulting. O slednjem v evidenci Gvin zasledimo, da se z Avtotehno pravda na sodišču.
Sorodniki tu in tam
Družinskih povezav med Avtotehno in z njo povezanimi podjetji pa tukaj še niti približno ni konec, vsaj po zapisu sodeč, ki ga hranimo v uredništvu. Direktor glavnega lastnika Avtotehne Hata Vergan je v preteklosti v Avtotehni Vis zaposlil sina Sama, hčer Sašo pa v Probanki. Prvi menedžer Kocjančič je v Avtotehni zaposlil sina Roberta, s katerim skupaj obvladujeta tudi 25,1-odstotni delež Hata. Oče Kocjančič je bil tudi nadzornik Luke Koper in lani poleti, še preden se je na vrh Luke iz kabineta predsednice vlade preselil Gašpar Gašpar Mišič, je veljalo, da bi utegnil v bitki za mesto prvega nadzornika premagati Vinka Možeta, nekdanjega šefa Aerodroma Ljubljana.
Oče Kocjančič se bo moral z vrha Avtotehne umakniti zaradi zahtev bank upnic, njegov odstop se je pričakovalo že na skupščini, ki je bila sklicana za začetek leta, a je bila preklicana. V imenu uprave je včeraj zaradi odsotnosti Kocjančiča odgovarjal glavni izvršni direktor Peter Štrbenk. Tudi njegove družinske povezave so razpete med bankami in Avtotehno, saj sta z ženo Ireno, ki je bila zaposlena v NLB, prek podjetja Emplodium obvladovala šest odstotkov Hata. Lastninjenje Avtotehne se je začelo pred šestimi leti, Štrbenk pa je bil v preteklosti na vrsti pomembnih položajev – od nadzornika, odgovornega za pravno področje, do člana upravnega odbora po prehodu na enotirni sistem. Bil je tudi direktor Hata. Trinajst odstotkov Avtotehne sta prek podjetja Portofin obvladovala nekdanji finančnik Avtotehne Janez Bajuk in njegova partnerica Snežana Semen, ki je bila direktorica Avtotehninega Atrika.
Blokirani računi, krivi upniki
Štrbenk včeraj ni vedel, ali bo Kocjančič na skupščini odstopil z vrha Avtotehne. Povedal pa je, da bo redna skupščina najverjetneje konec junija, ali bo kakšna prej, je »odvisno od poteka lastninskega prestrukturiranja Avtotehne, d.d., kar pa ni v domeni vodstva Avtotehne, d. d.«.
Javno dostopne evidence kažejo, da je imela Avtotehna v februarju kar 24 dni blokirane račune. Štrbenk pojasnjuje, da je za blokado kriva ena od bank upnic. V nasprotju s pogodbo o finančnem prestrukturiranju Avtotehne, d. d., si je po Štrbenkovih besedah hotela zagotoviti prednostno poplačilo svojih terjatev. »Blokada je bila neutemeljena in zaseg kasneje sodno odpravljen,« pravi Štrbenk.
Na vodstvo Avtotehne smo naslovili tudi prošnjo za komentar namigov o finančnem izčrpavanju, ki so ga izvajali vodilni. Štrbenk pravi, da je preveč nejasno, da bi se opredelil: »Namigov iz vrst zaposlenih ne poznamo. Prav tako ne vemo, katera in kako visoka izplačila so mišljena.« Trdi, da je Avtotehna lani dosegla poslovne cilje, ki so bili določeni s Pogodbo o finančnem prestrukturiranju Avtotehne, tudi tiste glede zmanjševanja stroškov. »Prav tako so vse pogodbene obveznosti Avtotehne, d. d., najmanj v času sedanjega vodstva Avtotehne, d. d., pod stalnim nadzorom bank upnic, tako da se nenadzorovano izčrpavanje družbe ne more dogajati. Verjamemo, da je v težkih razmerah poslovanja, ki se jim ne more izogniti niti Avtotehna, d. d., prisotna povečana občutljivost glede stroškov, in od tod lahko izvirajo posamezni namigi, ki jih omenjate. Zagotovo pa se v Avtotehni ne dogaja nič takega, kar bi pomenilo izčrpavanje družbe,« je zatrdil Štrbenk.
Zaslužili vsaj 646 tisočakov
Prevzem so menedžerji v celoti financirali s posojili, v Hat so vložili samo dva milijona lastnih sredstev, ki pa so jih že dobili povrnjene, saj so si iz Hata leta 2009 izplačali za 1,13 milijona, leto pozneje pa še za dodatnih 1,52 milijona evrov dividend. Iz javno dostopnih evidenc je razvidno, da so Hat ustanovili leta 2007, leto pozneje pa začeli prenos delnic Avtotehne. Posel so končali s sporno iztisnitvijo malih delničarjev leta 2009. Osnovni kapital za prevzem je znašal 2,044 milijona evrov – s prej omenjenim izplačilom dividend pa so zaslužili 646 tisočakov. Nekoč uspešno podjetje, ki je imelo leta 2006 le 6,269 milijona evrov dolga, pa so zadolžili za 83,680 milijona evrov. Tomažu Ročniku so med drugim posodili tri milijone evrov, ki jih do danes še ni vrnil.
