OBREŽJE, RIGONCE – Zdaj je že jasno, da le tretjina vseh prebežnikov prihaja in beži iz nesrečne Sirije, tega bližnjevzhodnega žarišča, kjer jim je vojna vzela vse, kar so imeli, streho nad glavo in prihodnost. Pravzaprav, kot smo izvedeli od naših uradnih organov, zgolj ta tretjina beži odkrito, s svojim imenom in priimkom, s svojo identiteto.
Izvedeti je bilo mogoče tudi o neenakovrednem položaju teh ubogih sirskih družin in ekonomskih migrantov (slepih potnikov) iz Afganistana, Iraka, Irana in drugod, ki so izkoristili stisko nekaterih ter skočili na prvi možni vlak, ki pelje, tudi čez Slovenijo, na sever Evrope. Brez dokumentov se, večinoma so to mladi fantje, pretvarjajo za Sirce in se požvižgajo na družine, ki bi morale imeti prioriteto, jim jemljejo mesta na poti v lepšo prihodnost.
Priprti Iračani
Tovrstno agresivnost je na mejnem prehodu Rigonce obsodila tudi večina beguncev, ki je potrpežljivo čakala na odprtje mejnega prehoda, na svoj avtobus. Trojica Iračanov te potrpežljivosti očitno ni premogla in je kar naprej provocirala naše policiste, da je vse skupaj preseglo tudi že drugim beguncem. Postajalo je vse bolj napeto. Ne, niso se hoteli umiriti. »Odpeljite jih! Živcirajo nas in mečejo slabo luč na nas,« so si bili enotni, tista nerazsodna trojica pa njihove želje ni hotela spoštovati, očitno je hotela – policijsko ukrepanje?! To se je naposled res zgodilo, ko se je eden na lepem in na polno zagnal v policijski kordon, prebil ogrado in začel brcati naše čuvaje. Zato so morali policisti že drugič v teh dneh uporabiti drugi najmilejši ukrep – plinski razpršilec. Vse tri so potem pridržali ter jim vročili plačilne naloge. Naši policisti si sicer, da ne bo pomote, ne delajo prevelikih utvar, smo izvedeli, da bo trojica to kazen poravnala.
So pa bili že kmalu po omenjenem izgredu priča zelo čustvenemu prizoru, ko se je množica beguncev z olajšanjem, več kot strpno in z veliko mero spoštljivosti do vseh tistih, ki so čakali najdlje, podali proti težko pričakovanim avtobusom. Z veliko hvaležnostjo so pozdravljali požrtvovalne policiste.
Policistova izpoved »Delal sem 27 ur, pa nisem edini, po mojem nas je bilo več kot 50 odstotkov takih. Zato verjemite, da nimate pojma, o čem govorite in kakšno je stanje. Ne rečem, da niso begunci ubogi, itd. Ampak stal sem v prvi vrsti v Rigoncah, in ko vidiš, kaj delajo, kako se spodbujajo, da bi s silo predrli koridor, kako mečejo otroke pod naše noge, da bi lahko to izkoristili v svojo korist, kako vzklikajo razne parole, tudi IS, in to vse v njihovem jeziku. Potem pa še razni aktivisti, hrvaški in slovenski, nas zmerjajo, imajo za fašiste. Brez besed sem. In o tem novinarji ne pišejo...« |
Anarhistična vojska
Potem pa ti že čez nekaj ur na Obrežje pridrvi vojska aktivistk in aktivistov ter spodkoplje vse, kar so dotlej policisti mukoma gradili. »Hočemo, da se meja odpre!« je bila njihova parola, medtem ko so se pomešali med dvesto ljudi, se posedli po tleh, zaprli ves promet in policistom pošteno otežili delo. Zaradi nepooblaščenega zadrževanja na mejnem prehodu so jih potem odslovili s plačilnimi nalogi. To je dr. Andreja Kurnika še posebno razjezilo: »V nekaterih medijih so odgovornost za nočni upor na Obrežju pripisali aktivistom in aktivistkam. Kot da so begunci in begunke brez svoje volje in dostojanstva … Slovenski mediji, policija in vlada s Cerarjem na čelu potrebujejo poseben pouk, da jim bo uspelo prepoznati rasizem pri sebi in svojih dejanjih!« In še: »Kdo bo plačal za sramoto, ki se je dogajala na Obrežju in v Rigoncah? Sramoto, ki skeli potomce in potomke izgnancev, internirancev in borcev za svobodo. Smrt fašizmu!« Je bil to le še en anarhistični eksperiment, kako spreti in se upreti?
Za svobodo gibanja
Naš policijski vir nam je še v nedeljo ponavljal: »Veste, med samimi begunci v teh dneh nismo obravnavali niti ene kršitve, niti ene!« So pa zato obravnavali več kršitev ravno – med aktivisti. Ti so si za svoj eksperiment (Svoboda gibanja) privoščili utrujene begunce, iz katerih zlahka narediš uporniško vojsko, in prav tako utrujene policiste, ki zgolj branijo red in mir. Prvi takšen incident se je zgodil že kmalu za tem, ko se je Slovenija soočila z begunsko krizo – že v petek.
Ko so se pod pretvezo Protirasistične fronte brez meja začeli zbirati na družabnem omrežju. »Slovenija zapira mejo, tepta pravice begunk in beguncev in uvaja madžarski scenarij. Tega nikoli ne bomo dovolili. Zato pozivamo vse demokratične in solidarne sile, da se zberemo na mejnem prehodu Rigonce – danes ob 18.00. Dajmo Vladi RS jasno sporočilo, da je Slovenija solidarna in da ne bo nikoli mejna diktatura.« To so prevedli še v hrvaščino, se dobili ob 16. uri na dvorišču Tovarne Rog in bili že čez dobri dve uri na meji. Prišlo jih je nekaj deset, z obeh strani meje. Tri ali štiri je pripeljala Eva Marn, ki je sicer upala, da bo dobila povrnjeno za bencin. Ker »sm cashless«! Kljub temu je ob 19.30 histerično hotela stališče od policije, kaj namerava ta storiti? Ali je dobila odgovor, ne vemo, je pa zanesljivo smuknila med prebežnike, s katerimi so s hrvaške strani potem gromko protestirali proti kordonu slovenskih policistov, »open border«, odprite mejo!
Salonski provokatorji
»Njihovo vpitje in provokacije smo nekako še dovolili, ne pa fizičnega obračunavanja, saj so začeli na policiste metati plastenke in palice. Zato so policisti uporabili – plinski razpršilec. In jih nekako le razgnali. Ker so imeli policisti toliko drugega dela, so aktivisti menda odšli brez prijave.
Očitno so tudi takrat izkoristili izčrpane begunce in prišli v medije. Namesto da bi jim ponudili vodo, so jo raje zmetali v policiste. Namesto da bi policiste pustili pri opravljanju psihofizično izjemno težavnega dela, so jih raje provocirali. In zatožili hrvaškim organom, ki so to potem, čeprav je bilo dogovorjeno, da molčijo, razširili v medije. Je nerazsodnemu aktivizmu botroval tudi alkohol?
Je bil kriv tudi kravala, ki se je zgodil v soboto na Obrežju, ko sta povsem opiti aktivistki, ena Avstrijka, druga Nemka, a hrvaškega rodu, hodili z ene na drugo stran meje in spet nazaj ter toliko motili delo uradnih organov, da ju je bilo treba – strezniti.
Podobno je počel neki ameriški novinar, ki je brezglavo skakal v naše policiste.
Izmučeni begunci so se ob zadnjem prerivanju, ki ga je uspelo ukrotiti našim policistom, zahvaljevali: »Hvala, Slovenija, hvala, Slovenija!« Želijo si le miru. Zaradi salonskih revolucionarjev so morali enkrat že od doma. Zdaj si želijo le miru.
Oglobili dvanajst ljudi Policisti so zaradi incidenta na Obrežju, ko je skupina aktivistov onemogočila promet čez mejni prehod, oglobili 12 ljudi, tako državljane Slovenije kot tudi Hrvaške, so sporočili z novomeške policijske uprave. Iz Stranke za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije – TRS so sporočili, da globe znašajo 400 evrov. V nedeljo zvečer je namreč skupina okoli 100 ljudi, ki je bila pred tem v ograjenem prostoru, namenjenem beguncem, zasedla vozišča na mejnem prehodu. Nekateri so se na cesto usedli in s tem zaprli promet in policistom onemogočali izvajanje mejnega nadzora. Policisti so nato le vzpostavili javni red in mir, aktivistom pa napisali globe zaradi neupravičenega zadrževanja na mejnem prehodu. V TRS trdijo, da je policija oglobila aktiviste, ki so pred tem ves dan pomagali beguncem na hrvaški strani meje. »Ko so se peš vračali domov v Slovenijo, kjer so pred tem pustili svoje avtomobile, so jim dve uri preprečevali vstop v Slovenijo,« so sporočili iz TRS. Policija pa vztraja, da so globe napisali zaradi kršitev zakona o nadzoru državne meje, in ne zaradi pomoči beguncem. Na policiji poudarjajo, da spoštujejo svobodo govora, a da obstaja vrsta načinov za izražanje prepričanja, ki neposredno ne ogroža varnosti ljudi in ovira postopkov policije. »Zato ocenjujemo, da so bila dejanja aktivistov na mejnem prehodu Obrežje v trenutno zelo povečanih obremenitvah policistov na meji vsaj nekorektna in neodgovorna do vseh tam vpletenih oseb,« so dodali na policiji. STA |
