VODA

Vodo iz Kraljevega vrelca pili že Kelti

Objavljeno 01. december 2014 16.35 | Posodobljeno 01. december 2014 16.35 | Piše: Primož Hieng

Le kakšnih pet kilometrov je od Rogaške Slatine do Spodnje Kostrivnice, kjer so že Kelti pili vodo iz Kraljevega vrelca. Našli ga bomo v Dreveniškem potoku v Spodnji Kostrivnici pod pobočjem Boča v Občini Rogaška Slatina.

Občina je vodnjak leta 2006 obnovila s finančno pomočjo Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Mineralno vodo iz njega so s kemično analizo potrdili že leta 1870 in tako je 150-letnico obstoja pričakal v tradicionalni podobi in krajanom v ponos. Vodnjak je bil v živo skalo namreč izkopan že leta 1857 in leta 1872 poglobljen na 24 metrov. Vhodni premer je 72 cm, ki se v globini razširi na 115 cm.

Zdravilne mineralne vode v Kostrivnici so poznali že v keltskih časih. Pri izkopavanju vodnjaka so namreč našli keltski in rimski denar, poleg tega so pri čiščenju vodnjaka naleteli še na keltsko broško, ki jo hranijo v muzeju v Gradcu.

Predzadnji lastniki kostrivniške slatine, družina Gotscher, so v posebnih glinenih amforah s pečatom prodajali vodo v egipčanske lekarne kot zdravilo. Zadnji lastniki, družina Kupnik, so vodo izvažali v Ameriko, že v tistih časih približno 100.000 litrov letno. Družina Kupnik je kot dober gospodar zaznamovala razvoj Kostrivnice, saj je zaposlovala veliko domačinov tako na kmetiji kot v polnilnici vode, ustanovljena pa je bila tudi pošta, ki so jo potrebovali za svoje namene.

Obnovljeni vodnjak obdaja večji lesen značilen osmerokotni paviljon z novo kovinsko bakreno streho. Za črpanje vode je bila vanj v globini 20 metrov vgrajena mehanska batna črpalka, ki pa so jo s posebno ekipo potapljačev Jamarske reševalne službe Jamarske zveze Slovenije dvignili na površje, obnovil pa jo je domačin Andrej Bah z Brezij pri Podplatu in nato znova namestil na prvotno mesto. Domači gasilci so trikrat v celoti izpraznili vodnjak in ga očistili. Vodnjak je obdan s kamnitim vencem in pokrit z betonsko ploščo. Pri obnovi, ki je trajala slaba dva meseca, so obnovili tlake v notranjosti paviljona, dvignili zunanji obod vrelca, izdelali drenažni sistem odvodnjavanja, postavili zunanjo zaščitno ograjo in vrtnarsko uredili okolico paviljona.

Prvo kemično analizo vode je leta 1870 izvedel dr. J. Gottlieb in jo uvrstil med alkalne slatine. Slatinsko vodo iz vodnjaka so še pred tridesetimi leti izkoriščali ljudje iz bližnje in daljne okolice, predvsem v obdobju težjih kmetijskih del na poljih in v bližnjih vinogradih na pobočju. V neposredni bližini je tudi Ignacijev vrelec, ki ga je že leta 1803 omenjal A. Suess. Iz literature je znan kot Vrtni vrelec, a je danes žal že zasut.

Na območju zdraviliškega jedra Rogaške Slatine sta še Gozdni in Ivanov vrelec. Že leta 1838 je Gozdni vrelec, ki je ob vznožju hriba Janina, pod imenom Waldbrunnen omenjal dr. E. H. Frölich v prvi izdaji svoje monografije. Gre za vrelec, ki je po mnenju nekaterih strokovnjakov najstarejši na območju Rogaške Slatine. Njegova posebnost je, da je bogat z železom, zato ga mnogi poznajo pod imenom železna voda. Do njega je nekoč vodila slovita Steza vzdihljajev, prizorišče nešteto romanc. Ivanov vrelec je še danes ohranjen in živ. Je bogat z železom, čas njegovega zajetja ni znan, v literaturi pa je omenjen že leta 1821. Poimenovan je bil po nadvojvodi Janezu Habsburškem, stalnem gostu in pokrovitelju zdravilišča v prvi polovici 19. stoletja. Vrelec je v neposredni bližini Rogaške riviere za apartmaji Vile Golf.

Kraljevi vrelec je s svojo arhitekturno vrednostjo eden izmed zadnjih takih vodnjakov v teh krajih, zato je bila njegova obnova še toliko pomembnejša. Prav zaradi bogastva mineralnih vod z donatom, templom in drugimi slatinskimi izviri na čelu se je Rogaška Slatina stoletja razvijala ter prinašala gospodarski razvoj in rast kraja.

Na širšem območju so zanimivi ostanki polnilnice slatine v vasi Zgornji Gabernik, kjer so začeli obnavljanje izvira in vodnjaka ob objektu polnilnice, ki je v slabem stanju. Ker so statične meritve pokazale, da je nevaren in neprimeren za obnovo, ga nameravajo porušiti. Vodni vir, ki je v bližini zgradbe, bodo primerno zavarovali in ogradili.

Vodnjak se ponaša z letnico 1836 in je med najstarejšimi pri nas. Skozi celotno območje je nekoč vodila slatinska cesta, ki je povezovala množico izvirov in po kateri so domačini prevažali vodo do bližnjih mest, od tam pa celo v čezmorske dežele.

Če bomo poskusili slatino iz Kraljevega vrelca, se bomo pomladili, pravijo domačini. Voda naj bi namreč ob izboljšani prebavi blagodejno vplivala tudi na kožo. Nekateri jo primerjajo z znano in slavno vodo Vichy.

 

Deli s prijatelji