PREDDVOR – Ko so se potapljači različnih društev, doma predvsem na območju gorenjske metropole in njene okolice, za božič odločili v jezero Črnava potopiti smrečico, so opazili, da se je v preddvorskem jezeru v zadnjem času spet močno razrasla račja zel. Rastlina, imenovana tudi vodna kuga, z latinskim imenom Elodea canadensis, je na seznamu invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, ki so zašle v naše kraje.
»Opazili smo rastline, visoke tudi do meter,« je pojasnil eden od sedemnajstih potapljačev in soorganizator božičnega potopa Aljoša Zalaznik iz športno-raziskovalnega društva Destroyer Sub. Na kranjski enoti zavoda za varstvo narave so že namignili, da bi kazalo razmišljati o ponovni odstranitvi mulja.
Že od leta 1998
Kot je pojasnil Metod Rogelj, vodja kranjske enote zavoda za varstvo narave, je račja zel v jezeru Črnava prisotna že dlje: »Razraščati se je začela v osemdesetih letih in v sorazmerno kratkem času, do leta 1998, skoraj zapolnila jezero Črnava. Hitri razrasti je botroval tudi mulj, ki se je od ureditve jezera v petdesetih letih nabiral v jezeru. Plitvine, s hranili bogat mulj in sorazmerno prosojna voda tvorijo idealne razmere za njeno razrast.«
Ko so leta 1998 jezero izpraznili, so odstranili tudi mulj in hkrati očistili invazivno račjo zel, je pojasnil Rogelj: »Glede na to, da se zel uspešno razmnožuje vegetativno, ob takšnih čiščenjih vedno obstaja verjetnost, da se bo iz ostankov rastline razvila nova populacija. Verjetno se je tako zgodilo tudi v Črnavi. Drug vir širjenja račje zeli med jezeri in mlakami so vodne ptice. Glede na to, da je na Gorenjskem še nekaj jezer z račjo zeljo, je prenos med njimi zelo verjeten.«
Metod Rogelj je ob tem še napovedal, da bo račja zel »jezero prerasla v največji možni meri. V globokih delih jezera (kamor ne sega dovolj svetlobe) se verjetno ne bo razrasla. Če pa so ti že zapolnjeni z muljem, je verjetnost razrasti po celotnem jezeru večja. Kaže, da bo treba razmišljati o ponovni odstranitvi mulja.«
O odstranjevanju (še) ne
Razširjenost račje zeli v preddvorskem jezeru so opazili tudi ribiči, ki menijo, da prisotnost te zeli v jezeru ne pomeni nikakršne spremembe za ribe, saj ima jezero stalni dotok vode. V Ribiški družini Kranj so iz jezera Črnava leta 2010 odstranili dve toni rib, saj je bilo treba takrat jezero urediti, kajti skozi luknjo je uhajala voda. Ta akcija je bila obsežna in je, medtem ko se je jezero počasi praznilo, trajala kak teden. Ko so jezero, ki je sicer nastalo z zajezitvijo, uredili in preprečili odtakanje vode, so ribe vrnili nazaj.
Jezero Črnava je v vseh letnih časih priljubljeno sprehajališče, saj okoli njega vodi lepo urejena in nezahtevna sprehajalna pot. Oko obiskovalcev (še posebno tistih, ki so oboroženi s fotografskimi aparati) se ob preddvorskem jezeru v vsakem letnem času lahko spočije, če se le zna za trenutek umiriti, pogledati v pravo smer in najti pravi motiv.
Na preddvorski občini trenutno ne razmišljajo o ponovni izpraznitvi jezera in odstranjevanju invazivne rastline. »Osebno menim, da račja zel ni škodljiva za jezero, saj iz podatkov, ki so dosegljivi na spletu, ta rastlina celo čisti vodo. Kljub temu sem vprašanje poslal zavodu za naravovarstvo. Ko bom dobil odgovor, vam ga bom posredoval,« je dejal preddvorski župan Miran Zadnikar in dodal, da bodo o vnovičnem razraščanju te rastline opozorili pristojne.
Tudi na Ljubljanskem barju
Vodna kuga je omenjena tudi na spletni strani Krajinskega parka Ljubljansko barje: »Vodna kuga ali račja zel (Elodea canadensis) je vodna rastlina, katere domovina je Kanada. V Evropi živi samo ženska rastlina, ki pa se nespolno razmnožuje. Razmnoževanje je tako uspešno, da na nekaterih delih večjih barjanskih kanalov in potokov že povsem izpodrinila avtohtono vodno vegetacijo. Bled uspešnejši
Pred dobrim letom smo poročali, da se po Blejskem jezeru širi invazivna tujerodna vrsta. Ne z rastlinskim, temveč z živalskim vsiljivcem so se takrat začeli boriti blejski potapljači, ki so zadnje leto iz jezera vztrajno odstranjevati školjko, imenovano potujoča trikotničarka (Dreissena polymorpha). Blejskim potapljačem so pri veliki čistilni akciji maja lani pomagali kolegi iz drugih društev. Prvič v zgodovini čistilnih akcij so iz jezera namesto smeti odstranjevali školjke – maja so jih na kopno potegnili deset kilogramov. Konec lanskega leta so iz Društva za podvodne dejavnosti Bled sporočili, da so do začetka lanske kopalne sezone opravili 320 ur potopov, namenjenih pregledovanju celotnega obalnega pasu do globine osmih metrov in odstranjevanju invazivnih školjk. Trikotničarke so naprej odstranjevali tudi med kopalno sezono, le da so se takrat potapljači v jezero podajali ponoči, s svetilkami. Vseslovansko čistilno akcijo so nato ponovili še septembra. Po enoletnem odstranjevanju školjk blejski potapljači menijo, da so odstranili približno tri četrtine vseh potujočih trikotničark, ki so jih v gorenjskem jezeru prvič opazili leta 2010. »Ocenjujemo, da bi s stalnim nadzorom in sprotnim odstranjevanjem invazivno zebrasto školjko obvladovali v tolikšni meri, da ne bi imela bistvenega vpliva na ekosistem Blejskega jezera, njegove obiskovalce in uporabnike,« so še dodali blejski potapljači.
