Voda za gašenje kot samopostrežba

ŠKOCJAN – Ob silovitem požaru 8. julija v Klenoviku 11 na Dolenjskem, ko sta na domačiji 44-letnega Janeza Ruparja v eni uri zgorela kozolec in hlev, so gasilci na vso srečo vodo lahko potegnili iz bližnjega požarnega zajetja, sicer bi se ogenj razširil na bližnjo hišo.

Požarno zajetje so s strinjanjem in na pobudo gasilcev in lastnika zemljišča, kmeta Janeza Kunstlja, ki je bil tudi sam gasilec, izkopali sredi osemdesetih.

»Čeprav imamo solidno urejeno vodno omrežje, je problem v tem, da v primeru velikega požara v hidrantih ni dovolj pritiska, zato je zajetje zares edina možnost za učinkovito gašenje,« je povedal poveljnik PGD Zagrad Luka Jeglič.

Toda po stari slovenski navadi so nekateri okoliški kmetje vodno zajetje vzeli za samopostrežbo z vodo za zalivanje.
Vsakega potrpljenja je seveda enkrat konec in sin Jani Kunstelj, zdajšnji gospodar kmetije, je požarno zajetje s ceste zavaroval z okroglimi balami, pri čemer so imeli gasilci še vedno udoben dostop do vode prek travnika. Pa so se prav ob nedavnem požaru pri Ruparjevih našli zlobni jeziki in razširili nespodobne govorice, češ da je hotel lastnik zajetje zasipati in da je nalašč postavil bale, da bi onemogočil dostop do vode, in to smo takrat v našem sestavku tudi zapisali.

Resnica je drugačna. Jani Kunstelj je že pred časom sam šel na občino Škocjan in predlagal sanacijo požarnega zajetja. »Sam bom že pokosil okoli njega, a treba ga je očistiti in posekati grmovje.« Jeglič dodaja: »Sanacijo tega požarnega zajetja in tudi drugih v okraju bomo poskušali izvesti v oktobru, ki je mesec požarne varnosti.« Mi pa se ob koncu tega zapisa Janiju Kunstlju opravičujemo za nesporazum.